Pikalo ne obljublja brezplačnega vrtca, a si bo zanj prizadeval

Polne štiri ure je trajalo poslansko zaslišanje kandidata za ministra za izobraževanje, znanost in šport iz kvote SD Jerneja Pikala, ki je med letoma 2013 in 2014 to funkcijo že opravljal v vladi Alenke Bratušek.

Pikalo je v enourni, obširni predstavitvi pred odborom za izobraževanje nanizal ključne izzive resorja, ki ga utegne prevzeti čez dva tedna. Lotil se jih bo, kot je napovedal, počasi, spremembe bodo evolucijske, ne revolucionarne.



Želi si, da bi vzgoja in izobraževanje ohranila svojo svetovnonazorsko nevtralnost, učitelji pa ponovno postali kreatorji znanja, saj jim zdaj manjka avtoritete ter se nad njimi na trenutke vrši »toksičen nadzor«. Znanje je zanj javno dobro, zato je prepričan, da mora biti dostopno vsem starostnim skupinam, najsi gre za dokvalifikacije, prakvalifikacije ali računalniško opismenjevanje starejših.

Posvetiti se namerava še digitalizaciji, spremljanju funkcionalne in bralne pismenosti naših najmlajših, sistemskemu urejanju dela z nadarjenimi, bolj jasni opredelitvi ciljev nacionalnega preverjanja znanja in prevetritvi gimnazijskih programov. Posebej je poudaril pomen znanosti in raziskav, ki je podfinancirano, zato bo delež javnega financiranja do leta 2022 iz obstoječih 0,40 na en odstotek bruto domačega proizvoda. Na tem področju bo pripravil nov temeljni zakon, enako napoveduje za visoko šolstvo.



Po predstavitvi njegovega programa so ga poslanci zasuli z vprašanji. Najprej so se dotaknili položaja šolnikov in njihove marca zamrznjene stavke, ki jo bodo odmrznili z dnem izvolitve nove slovenske vlade, torej 13. septembra. Pikalo plačnim nesorazmerjem med dejavnostjo izobraževanja, državne uprave in zdravstvom nasprotuje - šolniki v povprečju pri enaki izobrazbi prejmejo 500 evrov bruto plačila manj kot drugi - in jih razlaga s prepočasnim napredovanjem v nazive. Dodal je še, da je milo rečeno nedostojno, da je v javnem sektorju kdor koli zaposlen za manj kot minimalno plačilo.

V visokem šolstvu Pikalo dopušča koncesije, vendar v zelo omejeni obliki in le tam, kjer programi bogatijo programe iz javne mreže. Odvzemov oziroma revizije obstoječih koncesij ne načrtuje. Ker ni pristaš »odkrivanja tople vode« se bo pri pripravi nove zakonodaje oprl na delo svoje predhodnice Maje Makovec Brenčič, še zlasti pri zakonu o visokem šolstvu ter zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Ena osrednjih definicij v prvem bo opredelitev javne službe, za katero Pikalo ohlapno napoveduje, da bo določala, kaj v visokem šolstvu dobimo za davkoplačevalski denar.

V kolikšni meri mora država financirati doktorski študij še ni odločen, da je zadeva kompleksna, prav tako ne more objubiti, da bodo vrtci res brezplačni, kot to namiguje koalicijska pogodba.



Opozicijski poslanec SDS Tomaž Lisec je ministrskega kandidata okrcal, da je njegova predstavitev precej podobna kot leta 2013, ko se je potegoval za ministra. Drugi poslanci so ga pozvali k temu, da se opredeli do afere dodatki za stalno pripravljenost, ki je zaznamovala pretekli mandat, na kar je Pikalo odgovoril, da jih je v enem letu, ko je bil prodekan na FDV prejemal, a tudi vrnil.

Nekaj vprašanj je prejel tudi o implementaciji odločbe ustavnega sodišča o enakem financiranju javnega in zasebnega šolstva, »Odločbe ustavnega sodišča je treba spoštovati. Čeprav v koalicijski pogodbi to ni opredeljeno kot prioriteta, to ne pomeni, da se zadeve ni treba lotiti z vso skrbnostjo in jo reševati,« je poudaril.