»Pedagoške odločitve sprejema ministrstvo za zdravje«

Predstavniki ministrstev za izobraževanje in zdravje, zavoda za šolstvo in NIJZ se bodo jutri sestali z ravnatelji vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter predstavniki sindikatov. Prisotnim bodo podali informacije o začetku šolskega leta, ki je oddaljeno le še štirinajst dni. Predstavniki obeh ministrstev so se sicer že včeraj sestali člani Dijaške organizacije Slovenije (DOS).
 
Kot so v sporočilu za javnost zapisali v DOS, se bo, kot kaže za zdaj (informacije niso dokončne), šolsko leto za dijake začelo tako, kot se je končalo prejšnje: »Za šolskimi klopmi, z ustrezno varnostno razdaljo, razkuževanjem rok, prezračevanjem učilnic in obveznim nošenjem zaščitne obrazne maske. Glede na to, da je situacija resnejša, kot je bila ob začetku poletja, pa bo za dijake, ki niso cepljeni in covida-19 niso preboleli, po vsej verjetnosti zagotovljeno tedensko samotestiranje na domu, ki bo sprva prostovoljno in tako vstopa v šolo ne bo pogojevalo.«


 
Dodali so, da naj bi se ob višanju trenda okužb višala tudi frekvenca opravljenih testov na domu. Slovenija naj bi kmalu prišla v rdečo fazo, v kateri so bile doslej srednje šole zaprte. V DOS pišejo, da naj bi zdaj v rdeči fazi v srednjih šolah uvedli pogoj PCT: »Za dijake, ki niso cepljeni in covida-19 niso preboleli, bo samotestiranje postalo obvezno.« Poudarili so, da to ne bo plačljivo in bo potekalo na domu.
 

Ravnateljem informacije jutri

 
Prve informacije o novem šolskem letu pa ravnatelji pričakujejo jutri. Pred srečanjem, na katerem bodo tudi predstavniki sindikatov, je glavni tajnik Sviz Branimir Štrukelj dejal, da je nesprejemljivo, da štirinajst dni pred začetkom novega šolskega leta nimajo odgovorov na to, kako bo potekal pouk: »Ko smo ugotovili, da precepljenosti jeseni ne bo, bi lahko takoj izdelali scenarije, kako bomo začeli. Namesto tega pa dobivamo izmikajoče odgovore.«


 
Štrukelj je ponovil stališče Sviza, da je treba učiteljstvu zaupati. Zato zagovarjajo samotestiranje na domu, kot naj bi se samotestirali tudi dijaki. Hkrati je poudaril, da od 20. julija pravne podlage za obvezno testiranje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ni. V Sviz ponovno poudarjajo, da mora obvezna testiranja plačati delodajalec. Če bodo oblasti skušale ta strošek prevaliti na zaposlene, bo Sviz pozval članstvo, da se opredeli o splošni stavki.
 
Glede napovedanega pogoja PCT in napovedi, da bi se morali zaposleni testirati vsakih 48 ur, pa je Štrukelj dejal, da se postavljajo pomembna vprašanja: »Kaj se je spremenilo, da tedenska testiranja niso več zadovoljiva in da se je treba testirati vsakih 48 ur, kar je tehnično neizvedljivo? To bo zahtevalo ogromno preverjanj. Kdo bo to izvajal, komu bo to naloženo, predvsem pa, kaj se bo zgodilo dijakom in zaposlenim, ki pogoja PCT ne bodo izpolnjevali? Šole tega ta trenutek ne vedo.«


 

Cepljenje in prezračevanje

 
Vrtci in šole morajo biti odprti, saj je to jedro normalnosti delovanja celotnega družbenega sistema, je poudaril Štrukelj. Ponovno je opozoril, da država ni storila ničesar, da bi v šolah uredila sodobne prezračevalne sisteme in namestila prečiščevalce zraka, medtem ko je Nemčija za to namenila več kot 200 milijonov evrov. »Mi smo pa dobili odgovor, za katerega ne vem, ali bi se človek jokal ali smejal, da bomo delali to po naravni poti. Odpirali bomo okna. Recimo pri -10 stopinjah Celzija v vrtcih pri triletnih otrocih. A je to resen odgovor? Ko smo lani predlagali pri predsedniku vlade, da dajmo to pravočasno narediti, vložiti dodatna sredstva v prezračevanje, je bil odgovor, da so postopki javnega naročanja izrazito zapleteni in zahtevni. V istem času smo čez noč spreminjali pogoje za upokojevanje, da kakšnih enako resnih stvari sploh ne omenjam, tega pa ni bilo mogoče narediti v letu dni.«


 
Štrukelj je poudaril, da so v Sviz prepričani, da je najboljši način za omejevanje epidemije cepljenje, a da njihovo stališče ostaja, da mora biti cepljenje prostovoljno: »V napovedi testiranja na 48 ur tako vidimo način prisile za cepljenje. To je napačen način, da bi povečali odstotek precepljenosti. Zagovarjamo prostovoljno cepljenje in s tistimi, ki so prepričani, da to ni dobro, je treba vzpostaviti dialog.« Kot je še dejal Štrukelj, so imeli v zadnjem času nekaj deset izpisov iz sindikata, ki kažejo, da so ljudje izstopili zaradi nasprotovanja cepljenju.
 

Kdo vodi šolsko politiko?

 
Odgovore na številna odprta vprašanja ravnatelji in Sviz pričakujejo jutri. Zakaj je vendarle veliko odpora zoper ukrepe in da je nejevolja precejšnja, pa Štrukelj vidi v dejstvu, da šolske oblasti nimajo dialoga z zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju: »Če bi slišali, kaj jim govorijo ravnatelji, učitelji in to celo upoštevali, bi bilo nasprotovanja bistveno manj. Ta trenutek pa smo v situaciji, ko se ljudje počutijo ponižane. Dela se z njimi, kot da so pasivna množica, ki naj izpolnjuje ukaze, odredbe, uredbe, mislili bodo pa drugi.«


 
Štrukelj je prepričan, da odločitev sploh ne sprejema več pedagoška stroka: »Zaradi pasivnosti ministrstva za izobraževanje se v enem delu sprejemajo ključne pedagoške odločitve na ministrstvu za zdravje ali pa še kje drugje. Oni pa ne vedo dovolj, da bi sprejemali organizacijske odločitve. Lahko povedo, kaj je tvegano, kaj predstavlja nevarnost, kakšni so pogoji. Kako bomo izobraževalni sistem organizirali v okviru tega, kar pove ministrstvo za zdravje, pa je v pristojnosti ministrstva za izobraževanje. Dramatično je, da smo to izgubili. Izgubili smo šolsko politiko, ki bi imela koncept, ki bi imela strateške usmeritve, ki bi bila predvidljiva in ki bi znala reagirati na pogoje, ki jih določa ministrstvo za zdravje. Zato o izobraževanju odločajo drugi, ne pa strokovnjaki v okviru šolskega sistema.«