Pavlovnija: če ni križanec, so težave

Na kmetijskih zemljiščih po Sloveniji se širijo nasadi tujerodne pavlovnije, drevesa, ki ga krasijo številne odlike: lepi cvetovi z obilico antioksidantov, listi, ki vsrkajo nekajkrat več emisij ogljikovega dioksida kot druge drevesne vrste, hitra rast in lahek les, ki je primeren za raznovrstno uporabo. Težava pa je, da je pavlovnija, če ne gre za križanca s sterilnimi semeni, ampak navadno pavlovnijo, invazivna, saj se nenadzorovano širi. Nadzor nad tem, kaj ljudje sadijo, pa je slab.

Sajenje pavlovnije na kmetijskih zemljiščih je leta 2016 omogočila dopolnitev zakona o kmetijskih zemljiščih z določilom, da je na zemljiščih slabše kakovosti (z boniteto manj kot 30) dovoljeno zasaditi nasade lesnih, grmovnih in drevesnih vrst, ki niso namenjene pridelavi sadja in oljk. Večinoma jo sadijo zaradi lesa, ki ga med drugim uporabljajo za ogrevanje. To naj bi omogočilo prihranek, saj so stroški gojenja nizki. Sajenje pavlovnije je tudi razširjena praksa v Srbiji in na Hrvaškem.



»Po drugi strani je z zakonom o ohranjanju narave naseljevanje tujerodnih vrst brez opravljene presoje tveganja za naravo prepovedano. V Sloveniji je bila opravljena presoja tveganja za dva križanca pavlovnije. Ker so križanci praviloma sterilni in se s semeni zunaj nasadov ne morejo širiti, je bilo tveganje za naravo ocenjeno kot zelo nizko. Težava pa je, da je nadzor pomanjkljiv. Ni sistematičnega preverjanja, ali so v nasadih res le (sterilni) križanci, ali pa tudi navadna pavlovnija, ki normalno plodi in se širi s semeni. Na trgu so prosto dostopni tako križanci kot navadna pavlovnija,« pravijo sogovorniki Jana Kus Veenvliet (Zavod Symbiosis), Doroteja Fon (Zavod RS za varstvo narave) in Aleksander Marinšek (Gozdarski inštitut Slovenije).


 

Iskana za izdelavo furnirja

Naš sogovornik Rok Rebolj, avtomehanik iz Želimelj, je pavlovnijo začel gojiti šele pred tremi meseci. Kot razlog navaja nerentabilnost kmetijstva. Na pol hektarja kmetijskega zemljišča v lasti njegovega očeta, na katerem so pridelovali seno za ovce, je posadil 120 sadik. Kupil jih je pri slovenskem dobavitelju, ki mu jih je prodal s potrdilom, da gre za križance. Če bodo lepo uspevale, jih bo naslednje leto zasadil še tisoč. Kako jih bo prodal, še ne ve, ena možnost je prodaja lesa za furnir, po katerem je veliko povpraševanje. Če mu to ne bo uspelo, pa jih bo po osmih letih posekal in uporabil za drva, prostodušno pove. Po treh mesecih so najkrepkejše sadike visoke že dva metra.
 

Uporabnost ne zmanjšuje škode za okolje

Navadna pavlovnija prihaja iz vzhodne Azije, zaradi hitre rasti in uporabnega lesa pa so jo v preteklem stoletju naselili v številne druge dele sveta. V Sloveniji je bila v naravi prvič zabeležena leta 1991, intenzivnejša promocija sajenja pa se je začela po letu 2010. Glavni razlog za njeno priljubljenost je hitra rast, saj so lahko drevesa primerna za posek že po nekaj letih. Les se lahko uporablja za kurjavo. Ker je lahek in enostaven za obdelavo, pa ga pogosto uporabljajo tudi za izdelavo pohištva, glasbil, športnih rekvizitov ... Ponekod iz njega izdelujejo tudi celulozno maso za papir.

A kljub uporabnosti lesa se je treba zavedati morebitne invazivnosti nesterilnih dreves. »Uporabnost prav nič ne zmanjšuje potencialno škodljivih vplivov na okolje, zato se je treba izogibati sajenju čistih vrst pavlovnije na katerakoli zemljišča. Okrepiti bi bilo treba tudi nadzor nad tem, ali so sajena drevesa križanci ali ne,« opozarjajo sogovorniki.



Natančnih podatkov o številu in velikosti nasadov pavlovnije pri nas ni. Avtor diplomske naloge iz lanskega leta, ki se je osredotočala na Belo krajino, je na tem območju naštel 28 nasadov na površini 15,5 hektara. Več nasadov je tudi v nižinskih delih severovzhodne Slovenije.
 

Težavno odstranjevanje

Iz teh nasadov ali okrasnih zasaditev se je pavlovnija razširila v gozdove. Prvo sliko razširjenosti smo dobili šele v zadnjih treh letih, ko so profesionalni delavci v gozdarstvu in prostovoljci v aplikaciji Invazivke zbrali 277 opažanj. »Ker gre za naključno zbrane podatke, težko ovrednotimo, kako pogosta je v resnici. Vsekakor pa podatki zadnjih let jasno kažejo, da se je ponekod že začela širiti v odprtih gozdnih sestojih,« pravijo naši sogovorniki. »Zaradi številnih vremenskih ujm je v gozdovih nastalo veliko vrzeli, kar pavlovniji kot pionirski rastlini zelo ustreza. Kadar se ustali, lahko v ugodnih razmerah tvori večje sestoje. Ker imajo drevesa zelo velike liste, s senčenjem ovirajo kalitev domorodnih rastlin, zato je pomlajevanje takih sestojev močno okrnjeno. Dolgoročno se tako lahko vrstna sestava gozdov popolnoma spremeni.«

V okviru projekta Life artemis (koordinira ga gozdarski inštitut), ki se ukvarja s tujerodnimi vrstami, ki predstavljajo potencialno grožnjo gozdovom, so pavlovnijo odstranjevali na območju krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter v okolici Novega mesta. Nekaj aktivnosti za njeno zatiranje izvaja tudi zavod za gozdove. Težava pri spopadanju z njo je, da ob sekanju intenzivno odganja iz panja, zato dreves ni mogoče preprosto posekati. Majhna drevesa lahko odstranijo z ruvanjem, večja pa z obročkanjem – na deblu na višini okoli enega metra odstranijo skorjo, zato se drevo začne sušiti –, ki ga je treba ponavljati. Za popolno odstranitev pa je treba več let, saj so v tleh tudi semena, ki ohranijo kalivost še dve do tri leta.