Zaraščeno območje ob koprski Ferrarski cesti, imenovano Toncity – po neuresničenem projektu obsežne poslovno-stanovanjske pozidave iz 90. let prejšnjega stoletja –, bo oktobra predmet referendumskega odločanja. Koprska občina bi razveljavila odlok iz prejšnjega mandata, ki na tem zemljišču predvideva park, saj je to v nasprotju z voljo lastnikov. Nekdanji župan Boris Popovič pa skupaj z iniciativo
Parka ne damo želi preprečiti pozidavo na tem območju, četudi manjšo od najprej načrtovane.
»To zemljišče je še edino, ki omogoča povezavo koprskega središča s Škocjanskim zatokom. Če se temu odrečemo in ga prepustimo pozidavi, bo mestno jedro za večno mrtvo, Koper pa bo izgubil velik razvojni potencial,« trdi
Boris Popovič, ki si je prizadeval za referendumsko pobudo. Sam pravi, da se zavzema za širok parkovni pas, ki bi se raztezal tudi na sosednjih občinskih zemljiščih okoli starega Kopra.
Za refrendum se zavzema Boris Popovič. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Kanal med mestom in pristaniščem
V prikazu, ki ga je iniciativa
Parka ne damo objavila na družbenih omrežjih, je med mestnim jedrom in pristaniščem celo vkopan kanal za ladijski potniški promet, velik del območja Toncityja pa prekrivajo vodne površine, speljane iz reke Rižane. Poleg tega se na kopenskem delu vzpenja več kot 300 metrov visoka stolpnica. »Zgledovati bi se morali po Rovinju in hrvaški Istri nasploh, ki se je usmerila v vrhunsko turistično ponudbo. V stolpnici bi uredili luksuzna stanovanja in poslovne prostore, Koper pa bi, tako kot namerava Trst, lahko postal prostocarinska cona, ki bi privabila mednarodna podjetja,« opisuje Popovič svojo vizijo, ob kateri postane kmalu jasno, da nikakor ni opustil svojih županskih ambicij. Pri tem doda, da je bila odločitev za park in stolpnico – namesto predhodno načrtovane horizontalne pozidave – usklajena z
Milanom Mandarićem, ki je bil takrat večinski lastnik zemljišča. Pozneje pa sta se sprla in Mandarić je novi prostorski ureditvi nasprotoval.
Občina podpira stanovanjsko gradnjo
Na občini navajajo, da v skladu z demografsko študijo, ki jo je pred dvema letoma izvedel republiški urbanistični inštitut, je v Kopru okoli 2800 stanovanj premalo. To je, kot pojasnjujejo, glavni vzrok za ureditev novega urbanega središča Barka, kot so preimenovali območje Toncityja. Kot je že večkrat poudaril koprski župan
Aleš Bržan, parka na tem območju nikoli ne bo, saj gre za zasebno zemljišče, poleg tega naj bi imeli investitorji tudi pravnomočno veljavno gradbeno dovoljenje.
Koprski župan Aleš Bržan.FOTO: Leon Vidic/Delo
To poudarja tudi izolski podjetnik
Aco Kabanica, ki je lani kupil polovico Mandarićevega zemljišča in napoveduje, da bodo, če ne bodo mogli uresničiti svojih investitorskih načrtov, od občine zahtevali 18 milijonov evrov odškodnine. Manjši lastnik na tem območju pa je še družba Pro-Rem v stečaju, ki je del skupine NLB. Lastniki zemljišč so v dogovoru z županom in občino napovedali, da bodo nekoč načrtovano pozidavo zmanjšali in jo prilagodili sodobnim smernicam.
Koprčani bodo tako na referendumu, ki bo po številnih zapletih zaradi pobud na ustavno sodišče vendarle 10. oktobra, odločali, ali potrjujejo junijski sklep občinskega sveta o prostorski ureditvi urbanega središča Barka, s katerim je ta razveljavil prejšnji (Popovičev) odlok o parku na tem območju.
Komentarji