Pandemijo lahko obvlada le javno zdravje

V zadnjem obdobju kliniki le še redko vidimo bolnike, ki umrejo zaradi covida-19. Predvsem ranljive osebe, ki zbolijo in jim potencialno grozita sprejem v bolnišnico in hujša oblika bolezni, imajo zelo veliko koristi od sodobne znanosti, ki nam je poleg cepiv prinesla monoklonska protitelesa in protivirusna zdravila.

Znanost oziroma rezultati kliničnih raziskav so nas naučili, kako poleg vse boljšega podpornega zdravljenja lahko najbolje uporabimo in izkoristimo tudi druga zdravila, kot so glukokortikoidi in še nekatera imunomodulatorna zdravila, ter kako nam vse to omogoča, da lahko rešujemo življenja številnih naših bolnikov. To so neverjetni dosežki, ki na začetku pandemije niso bili predstavljivi. Pandemija pa se še ni končala, za njeno končanje smo kliniki manj pomembni – konec bo moralo v okviru medicine izbojevati javno zdravje, zato je prav, da je to zdaj prevzelo vajeti.

Življenje teče dalje, a ne za najbolj ranljive

Valovi covida-19 se bodo pojavljali

Do zdaj je bil novi koronavirus vsaj malo»pošten«, saj se je pojavljal v valovih z izbruhi posameznih novih različic, od različice alfa do omikrona. Zdaj pa imamo nenadoma štiri virusne različice s pandemičnimi razsežnostmi: BA.2.12.1 (v ZDA), BA.4 in BA.5 (iz Južne Afrike) in BA.5.1 (iz Portugalske). V Sloveniji različica BA.5 predstavlja že 80 odstotkov vseh okužb, najpogostejša je BA.5.1. Kaže, da bosta različici BA.5 in BA.5.1 pandemsko najuspešnejši in bosta postali dominantni. Različica omikron je hollywoodska franšiza, nadaljevanka z osupljivimi epizodami in obzgodbami (ang. spin-off). Zadnje variante se širijo hitreje kot BA.2, povzročajo pa manj hospitalizacij in smrti, kar je kazalnik, da ima pomembno vlogo tudi populacijska imunost.

Pojavile se bodo nove različice, ki bodo »iskale luknje« v imunosti, možno pa je tudi, da se bo pojavila popolnoma nova. Za uspešnost sars-cov-2 se »letvica« pomika vse višje in višje. Morda bodo pomembni tudi živalski rezervoarji; znan je že prvi primer, ko se je oseba okužila od mačke.

Če bo omikron ostal dominantna različica, se bodo valovi covida-19 ponavljali na vsake tri ali štiri mesece in to bo postala nekakšna norma. Tudi če okužbe za večino ljudi ne bodo problematične, bo vsak val odvzel pomemben delež delovne prisotnosti, nekaj ljudi bo hudo zbolelo, nekaj jih bo umrlo, številni pa bodo imeli težave zaradi tako imenovanega dolgega covida (postcovidni sindrom).

Pojavile se bodo nove različice, ki bodo »iskale luknje« v imunosti, možno pa je tudi, da se bo pojavila popolnoma nova. FOTO: Voranc Vogel

Dolgi covid v obdobju omikrona

Glede na rezultate pred kratkim objavljene obsežne raziskave z okoli 100.000 udeleženci v Veliki Britaniji (King's College London) je tveganje za dolgi covid pri različici omikron manjše kot pri različici delta, in sicer v razmerju 4,5 odstotka proti 10,8 odstotka. Ker pa je veliko več oseb okuženih v obdobju omikronskega vala kot v obdobju vala delta, bo skupno število oseb z dolgim covidom-19 še vedno zelo veliko. V Združenem kraljestvu je bilo januarja letos 1,3 milijona oseb z dolgim covidom, na začetku maja pa dva milijona. Pri različici omikron je v primerjavi s prejšnjimi različicami precej manj nevarno, da bi ga ta povzročila, vendar bo še vedno imela ena od 23 oseb, ki zbolijo za covidom-19, težave, ki trajajo več kot štiri tedne od začetka bolezni. Število bolnikov z dolgim covidom se bo neizogibno povečevalo. Pri dolgem covidu poleg izjemne utrujenosti in drugih splošnih težav izstopata predvsem slabše mentalno zdravje in kardiovaskularna ogroženost, kar lahko dolgotrajno vpliva na delovanje celotne družbe.

Sedanji in prihodnji problemi zaradi covida-19

Cepiva še niso dovolj učinkovita, da bi preprečevala prenos okužb. Verjetno nam bo to uspelo s cepivi, ki jih bomo dajali na nosno sluznico, vendar takih še ni, morda bodo na voljo v obdobju enega leta. Res je tudi, da omikron in nove podrazličice niso tako nevarne, ne povzročajo tako pogosto pljučnic in drugih organskih prizadetosti, so pa vse bolj izmuzljive in pobegnejo imunosti, pridobljeni s cepljenjem in/ali prebolelostjo. Res je tudi, da populacijska imunost po cepljenju postopno slabi, prav tako je res, da omikron ne izzove posebno dobrih imunskih odzivov proti samemu sebi in sebi podobnim virusom.

V zadnjem obdobju torej zaradi supernalezljivih virusnih različic vse več ljudi zboleva, večina okuženih niti ne ve, kje so se okužili, ker niso bili v družbi bolnika oziroma osebe, ki bi imela simptomatsko bolezen. Poleg neposrednih okužb po stiku z brezsimptomnimi osebami ali osebami z zelo blago simptomatiko je torej pomemben vzrok za številne okužbe tudi kužni aerosol, ki ostane v zraku, ko je bolnik že zapustil zaprti prostor. Pomembno je absolutno število okuženih, ki je z novimi podrazličicami vse večje. To sicer ne vpliva na obremenitev oddelkov za covid-19, veliko pa je logističnih problemov z bolniki, ki imajo najrazličnejše bolezni, hkrati pa so okuženi tudi s sars-cov-2. V navodilih ministrstva za zdravje je zapisano, da se bolniki s simptomatsko boleznijo covid-19 (najpogosteje pljučnica) zdravijo na oddelkih za covid-19, bolniki, ki imajo le pozitiven test PCR na sars-cov-2 in pri katerih je hospitalizacija nujna zaradi drugih vzrokov, se morajo zdraviti v rdečih conah ustreznih internističnih oziroma kirurških oddelkov.

Velik problem pri hitrem širjenju novih različic je odsotnost obolelih zdravstvenih delavcev, še večji pa številne bolniške odsotnosti v industriji ter različnih gospodarskih in javnih dejavnostih, ki niso samo posledica zelo številnih okužb, ampak tudi dolgega covida, zaradi katerega številni niso operativni ne doma ne v službi. Celotna družba se spopada s krizo zaradi pomanjkanja delovne sile, vsak val pomeni pravo katastrofo. Po preliminarnih analizah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se je število izgubljenih delovnih dni zaradi covida-19 od leta 2020, ko jih je bilo 556.000, letos v obdobju do 1. 7. 2022 povečalo na 1.3000.000. Pri tem je treba poudariti, da je v teh podatkih kot vzrok za bolniški dopust upoštevana samo izolacija (pri večini do deset dni) zaradi akutne bolezni, ne pa tudi sočasne bolezni, ki so pomenile zaplete po okužbi s sars-cov-2. Pri številnih boleznih je odsotnost trajala dlje. Več je bilo tudi odsotnosti zaradi poškodbe na delu, če se je okužba zgodila na delovnem mestu. Proučevanje dolgega covida še poteka, vendar zdravniki poročajo o dolgotrajnih bolniških dopustih številnih bolnikov s tem sindromom. Covid-19 je za zdravstveno blagajno zelo velik problem. Izdatki za nadomestila zaradi izolacij samo v prvi polovici leta že načenjajo sredstva zdravstvene blagajne za zdravstvene storitve. Vse pogosteje vse več zdravnikov pravi: »To so lahko posledice prebolelega covida-19.« Vsekakor potrebujemo več raziskav in podatkov za relevantne sklepe, vendar »dopuščanje relativno slabo nadzorovanega hitrega širjenja okužb v družbi« samo zato, ker je smrtnost manjša, pomeni »kockanje« z zdravjem prebivalstva, hkrati pa je to povezano tudi z velikimi stroški. Zaradi tako eksplozivnega širjenja covida-19 se posameznik zelo težko zaščiti pred okužbo za nedoločen čas. Zaščititi se moramo predvsem pred superprenašalci na superprenašalnih dogodkih. To je naloga v okviru javnega zdravja.

V zadnjem obdobju torej zaradi supernalezljivih virusnih različic vse več ljudi zboleva, večina okuženih niti ne ve, kje so se okužili, ker niso bili v družbi bolnika oziroma osebe, ki bi imela simptomatsko bolezen. FOTO: Voranc Vogel

Dober zrak v zaprtih javnih prostorih

Seveda proti virusu nismo nemočni. Orodje, ki ga imamo na voljo kliniki, je odlično in ga vsak dan uporabljamo za reševanje bolnikov. Spet pa je treba opozoriti, da so za omejitev pandemije najpomembnejši javnozdravstveni ukrepi. Na prvem mestu je še vedno kot najpomembnejše cepljenje. Nenehno je treba opozarjati, naj bolni ostanejo doma, in na to, kako pomembna je uporaba zaščitnih mask v zaprtih prostorih oziroma na mestih, kjer se zbira veliko ljudi (kirurške maske tip IIR ali FFP2/FFP3). Te morajo biti ustrezno nameščene, treba jih je menjavati v ustreznem časovnem intervalu ter upoštevati drugo temeljno preventivo.

Dolgoročno pa so pomembne tudi rešitve, ki ne bodo temeljile samo na vedenju posameznika. Zelo pomembno je, da dihamo dober zrak v zaprtih javnih prostorih, kot so šole in druge institucije, kjer se zbira veliko ljudi, v javnem prevozu in tako dalje. Zdaj imamo izvrstno priložnost, da izboljšamo kakovost zraka v zaprtih prostorih oziroma v naših ustanovah in stavbah. Preprosto bo treba ugrizniti v ta trd oreh, ki smo se mu dolgo izogibali. V ospredje morajo stopiti strokovnjaki za ventilacijo in filtracijo zraka. Prepričan sem, da bodo v prihodnjih letih standardi za gradnjo javnih objektov vključevali tudi čisti zrak. To ne bo pomembno samo za zmanjšanje prenosa sars-cov-2, ampak tudi za druge aerogene infekcijske bolezni in onesnažen zrak na splošno.

Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL, Medicinska fakulteta UL.