Predsednik republike
Borut Pahor je svojo pobudo za pogovore in sodelovanje političnih strank nadgradil s pozivom k srečanju vseh predsednikov parlamentarnih strank. Na njem bi rad preveril stališča o svojem predlogu, da bi bi bilo dobro, da bi stranke dosegle strinjanje o osredotočenju na spopad z epidemijo, okrevanje po njej in predsedovanje EU.
Pahor se je že večkrat javno zavzel za vzpostavitev dialoga in sodelovanja med parlamentarnimi strankami, saj je prepričan, da bi bili tudi pri spopadu z epidemijo covida-19 uspešnejši, če bi bilo to vzpostavljeno.
Danes pa je šel še korak dlje in je predsednicama ter predsednikom parlamentarnih strank poslal povabilo na srečanje.
V njem med drugim navaja, da bo Slovenija letos obeležila tridesetletnico razglasitve samostojnosti in njene obrambe, pa tudi tudi mednarodnega priznanja in ustavnosti države. »V teh treh desetletjih smo vzpostavili razmeroma trden demokratični politični sistem, utemeljen v parlamentarni demokraciji. Izkušnja kaže, da smo zmogli tudi najtežje preizkušnje in znali sprejeti tudi najtežje odločitve, ker smo se o njih pogovarjali,« je spomnil.
Ob tem je ocenil, da »je tega pogovora, tudi na ravni voditeljev parlamentarnih strank, danes premalo«. Zato jih vabi na srečanje, saj meni, da bi bil »tak pogovor v trenutku, ko smo soočeni z eno najtežjih preizkušenj, lahko zelo koristen«.
Tri teme, ki jih je naštel, pa so po njegovih besedah »teme izrednega pomena«, ki jih ima »za skupne vsem, ne glede na siceršnje politične razlike, v skupno dobro«.
Datum srečanja, če se bo bodo na Pahorjev odziv prvaki strank odzvali pozitivno, še ni določen.
Šarčev odziv na pismo
Predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec se je odzval na Pahorjev poziv k srečanju. V pismu je med drugim zapisal, da se strinja s Pahorjevo oceno, da smo v času samostojne države vzpostavili razmeroma trden demokratični sistem, a ocenjuje, da je demokracija ravno ta trenutek tudi najbolj ogrožena.
»Spoštujem vaš poziv, a mnogo bolj bi ga jemal iskreno, če vi ne bi molčali ob vseh poskusih uničevanja pravnega reda in ustavne ureditve. Ob nobeni pomembni temi, ki zadeva bistvena vprašanja, se žal niste oglasili,« je navedel in se obenem obregnil ob Pahorjeve objave na instagramu.
Ko gre za boj z epidemijo je spomnil, da so opozicijske stranke predlagale vrsto dopolnil k interventnim protikoronskim zakonom, a jih je koalicija »zavračala po tekočem traku«. O predsedovanju EU pa da je sploh težko govoriti, »saj nas je vlada zunanjepolitično popolnoma osamila«.
Zato Pahorjev poziv, za katerega sklepa, da je usklajen s predsednikom vlade, Šarec vidi kot poskus "vreči vse v isti koš in dobiti pokritje za aktivnosti vlade«.
Pahorju predlaga, naj se temeljito pogovori s predsednikom vlade, ali se mu zdi, da pelje državo po pravi poti. »Ko obtoži starše, ki protestirajo, da izvajajo politični boj, je jasno, da je izgubil stik z realnostjo,« je med drugim navedel.
Fajonova nima velikih pričakovanj
Predsednica SD Tanja Fajon je vabilo predsednika republike Boruta Pahorja na pogovor sprejela. A od pogovora nima visokih pričakovanj, je zapisala v odgovoru. Meni namreč, da s to vlado enotnost ni mogoča, saj ni zaupanja. Opozorila je tudi na Pahorjevo odgovornost za sedanje stanje. Prvi korak k premostitvi sedanjih izzivov vidi v zamenjavi vlade.
»Ne delim namreč vaše ocene, da vlada dobro upravlja epidemijo, saj takšno oceno demantira dejstvo, da smo po številu mrtvih zaradi koronavirusne bolezni v svetovnem vrhu. To tragično dejstvo ni le posledica objektivnih okoliščin, temveč tudi napačnega in škodljivega ravnanja ali neukrepanja vlade,« je odgovorila na vabilo predsednika republike.
Strinja se, da bi bila enotnost pri obvladovanju epidemije, pri predsedovanju Svetu EU in pri razvojnem okrevanju koristna. »Vendar za takšno enotnost ni osnovanega pogoja: ni zaupanja. Vlada je s svojim radikalnim delovanjem, netenjem sovraštva in nestrpnosti, podrejanjem neodvisnih institucij, nesposobnostjo sodelovanja ter odnosom do vseh, ki mislijo drugače, pokazala, da ni vredna zaupanja ne opozicije ne ljudi,« je zapisala.
Opozorila pa je tudi na vlogo predsednika. »Bojim se, da ste tudi sami odgovorni za to, da so politične razmere prišle tako daleč," je poudarila Fajonova. Dodala je, da je že zdavnaj pričakovala jasno besedo predsednika republike, ki se bo opredelil proti pojavom, ki ne smejo imeti mesta v slovenski sedanjosti in ne v prihodnosti. »Ti pojavi namreč ogrožajo osnovne demokratične in ustavne vrednote. Njihovo varovanje pa razumem kot osnovno poslanstvo predsednika republike,« je zapisala Fajonova.
»Enotnost s to vlado ni mogoča, ker ni mogoča enotnost ne o njeni agendi in ne načinu delovanja. Pogovor lahko prispeva k medsebojnemu razumevanju, ne more pa oprati vladne odgovornosti za vse tragične napake, ki jih je storila in jih bodo čutile še generacije. Enako velja za vašo odgovornost za varovanje naših demokratičnih in ustavnih standardov,« je sporočila.
Verjame, da je treba preučiti vse ustavne in demokratične možnosti, da se Slovenijo varno pripelje skozi sedanje izzive. »Prvi korak za to je zamenjava sedanje vlade,« meni. Če tega v parlamentu ne bo mogoče doseči, pa upa na Pahorjev poziv k volitvam.
Komentarji