Pahor ne bo odposlanec za slovensko kandidaturo v OZN

Zunanja ministrica Tanja Fajon je končala ugibanja in bivšemu predsedniku republike Borutu Pahorju prek medijev sporočila, da zunanje ministrstvo ne vidi nobene potrebe po tem, da bi ga angažirali kot posebnega vladnega odposlanca za promocijo slovenske kandidature za nestalno članico Varnostnega sveta OZN za obdobje 2024–2025.

Da Slovenija posebnih uslug bivšega predsednika republike Boruta Pahorja, ki bi mu bil podeljen status posebnega vladnega odposlanca, pri lobiranju za kandidaturo ne potrebuje, je v intervjuju za zadnjo lansko prilogo Dela Sobotno prilogo jasno povedala zunanja ministrica Tanja Fajon. Dejala je, da imajo na MZZ, ki je koordinator vseh aktivnosti okoli kandidature, usposobljen diplomatski aparat in okrepljeno ekipo, ter da ni potrebe, da bi kogarkoli imenovali za posebnega odposlanca.

Fajonova je pojasnila, da je s Pahorjem govorila o njegovi pomoči pri kandidaturi, a da nikoli ni bilo govora o tem, da bi postal posebni odposlanec vlade. Zunanja ministrica se je tudi pogovarjala z bivšim predsednikom republike Danilom Türkom, pomočnikom nekdanjega generalnega sekretarja OZN, ki je v predsedniški kampanji z nasvetom pomagal Nataši Pirc Musar.

Pahor je včeraj v pisnem sporočilu zapisal, da zamisel o tem, da postane glavni lobist za nestalni sedež Slovenije v Varnostnem svetu OZN po izteku predsedniškega mandata, ni bila njegova. Iz odgovorov Tanje Fajon pa je razvidno, da ta zamisel tudi ni bila njena. Iz Mladike pa je mogoče neuradno slišati, da je bilo Pahorjevo vztrajanje pri uradnem imenovanju za posebnega odposlanca nezaupnica celotni diplomaciji, kakor tudi vodstvu ministrstva.

»Prav zares sem zadovoljen, da je nazadnje konec ugibanj o mojem domnevnem lobiranju za nestalni sedež Slovenije,« je v svojem slogu dodal Pahor, ki je kot bivši predsednik republike še vedno pripravljen vladi pri tem projektu pomagati, odločitev Tanje Fajon pa razume in spoštuje.

Napetosti med Pahorjem in Fajonovo so se povečale lani jeseni v času odpoklica bivšega veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja, ki je kršil zakon o zunanjih zadevah, Pahor, ki se je sicer najprej strinjal z odpoklicem, je nato spremenil svoje stališče in se pritoževal, češ da v postopek odpoklica ni bil ustrezno vključen. Vse to pa je izkoristila SDS in na podlagi Pahorjevih izjav napisala interpelacijo proti Fajonovi.

Pahor je tudi povedal, da se v domačo politiko ne namerava več vključevati, vrata v nekoč njegovo SD so mu v času predsedovanja Tanje Fajon dokončno zaprta. Del stranke se s tako ostro potezo Fajonove, ki je simbolno dokončno odrezala Pahorja od stranke, ne strinja. Nekateri pravijo, da bi morali v stranki bolje izkoristiti Pahorjeve politične izkušnje in prepoznavnost pri krepitvi javnomnenjske podpore stranke.