»Otroci so sposobni drug drugega spraviti na psihiatrijo«

Ljubljana – Svoboda spleta odpira vedno nove možnosti za zlorabe, kjer so žrtve in tudi storilci nemalokrat mladoletni. Čeprav se zlorabe dogajajo v virtualnem svetu, so posledice lahko še kako resnične.

Na Centru za varnejši internet Safe.si opažajo le nasilje, na katerega jih opozorijo otroci sami ali šole, pravi sodelavka Maja Vreča. Medtem ko se prvi navezujejo na obrekovanje, širjenje govoric ..., šole poročajo o ustvarjanju lažnih profilov na družbenih omrežjih z namenom žaljenja, objave neprijetnih posnetkov in razgaljenih fotografij, izsiljevanju. Specialni pedagog Marko Juhant opozarja tudi na pojav igre, ki posnema resničnostni šov Na žaru (Roasting). Skupina izbere žrtev, iz katere se norčujejo. »O njej bodo govorili same slabe stvari. Vsi se strašno zabavajo, razen en otrok, ki sploh ne ve, kaj se dogaja,« opisuje.
 

Kako prepoznati, da je otrok postal žrtev nasilja na spletu?

Vsak otrok je individualna oseba, ki se odzove različno, a med opozorilnimi znaki so, da se boji iti v šolo, da pogosto toži, da je bolan, starše prosi, naj ga spremljajo na poti v šolo, uspeh je slabši … Po Juhantovih besedah starši otrok, ki so postali tarča intenzivnega žaljenja sovrstnikov po spletu, opazijo, da otrok utihne, neha komunicirati, se zapre v sobo, pogosteje hodi na stranišče. »Otroci so sposobni drug drugega spraviti na psihiatrijo,« pravi.
 

Kaj storiti, ko otrok zaupa svoje težave?

Najprej je treba zaščititi dokaze. »Naredi se posnetek zaslona, da ne bo pozneje začudenja: Pa saj ni nikjer nič, zakaj takšno vznemirjenje,« pojasnjuje Maja Vreča. Opozarja, da odrasli tega ne smejo narediti, če gre za gole posnetke mladoletne osebe. V tem primeru je treba za pomoč prositi policijo. Ker so v nadlegovanje pogosto vpeti sovrstniki, predlaga, naj se starši obrnejo na šole. »Tako niso prepuščeni samim sebi.« Ko gre za lažne profile, se je mogoče obrniti na skrbnike družbenih omrežij. »V primeru facebooka je to preprosto, saj lažni profil prijavimo kar na tej strani. Običajno takšne prijave (če jih je več) hitro obdelajo in profil tudi blokirajo, od lastnika pa zahtevajo, da se izkaže z dokumentom. Druga omrežja imajo svojo politiko,« pojasnjuje Marko Puschner s Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si na FDV.
 

Kako pristopiti k otroku, ki postane žrtev hudega nadlegovanja?

Treba mu je povedati, da so se drugi šalili in da se niso zavedali, kako daleč bo šlo, svetuje Juhant. »Dvigniti je treba otrokovo samopodobo, mu povedati, kje je dober, kje je uspešen. Mu pojasniti, da je šlo za laži in pretiravanja.« Poudariti je treba, da sta namesto osmih prijateljev dovolj eden ali dva, ki jima lahko zaupaš.


 

Kako pristopiti do otroka, povzročitelja nasilja?

Četudi je za nadlegovanje odgovorna skupina, je običajno en otrok tisti, ki je pobudnik. Juhant predlaga srečanje staršev žrtve in storilca, a ob nujni prisotnosti tretje osebe; šolska svetovalna služba je dober mediator. Ko se srečata žrtev in storilec, je nujna navzočnost odraslih. Če je opravičilo iskreno, se žrtev lahko vrne v svoj razred. Starši Juhantu navadno sporočijo, da se otrok sprva še počuti nelagodno: »To je normalno – ko te piči kača, se bojiš še zvite vrvi.«
 

Kakšna je vloga šole in učitelja?

Učitelji so tisti, pri katerih otroci nemalokrat prej poiščejo pomoč kot pri starših, iz izkušenj razlaga Maja Vreča. Ko ima predavanja o spletni varnosti, pogosto tudi k njej, potem ko drugi zapustijo razred, pristopi učenec s težavami. Psiholog Aljoša Dornik z grosupeljske Osnovne šole Brinje pravi, da na njihovi šoli spletno medvrstniško nasilje v polovici primerov prijavijo starši, v drugi polovici žrtve same. Najpogosteje take težave rešujejo s pogovorom. Storilcu pojasnijo, da gre za nasilje, saj so ti nemalokrat prepričani, da gre zgolj za zabavo. Če storilce prijavijo policiji, že sam pogovor s policistom storilcu nemalokrat da vedeti, da je vrag vzel šalo.
 

Kdaj se obrniti na može v modrem?

Storilec je kazensko odgovoren šele pri 14 letih. Pravnica Nina Ana Jäger opozarja, da so kazniva vsa dejanja zoper čast in dobro ime, prav tako je treba za pomoč prositi policijo v primerih, ko gre za poskuse izsiljevanja, grožnje, širjenje razgaljenih fotografij mladostnikov. Na policiji sicer svetujejo, da se v vseh primerih, ko je bilo zaznano neprimerno ravnanje, o zadevi obvesti tudi njih. »Res je, da bo policija v določenih primerih ugotovila, da ne gre za prekršek ali kaznivo dejanje, bo pa v skladu s protokoli ravnanja obveščala ustrezne službe in izvedla druge ukrepe, ki so pomembni pri zaznavanju različnih pojavnih oblik nasilja.«




 

Kakšna je preventiva?

»Otroku je treba povedati, da ne potrebuje 400 prijateljev na družbenih omrežjih, ampak enega ali dva resnična prijatelja, s katerim se pogovarja o tistem, o čemer se s starši ne more – o prvi ljubezni, o spolnosti,« odgovarja Juhant. Maja Vreča je prepričana, da starši največ lahko naredijo za varnost otroka pred nadlegovanjem s tem, da mu vnaprej povedo, da se jim lahko vedno zaupa, če na spletu zaide v težave. Morajo mu dati vedeti, da mu bodo znali pomagati tudi pri tem in da nikoli ne bo kaznovan z odvzemom naprave, če je sokriv za svoje težave. Nina Ana Jäger nastavlja ogledalo širši družbi. »V neki šoli ali vrtcu se pojavi sum, da je nekdo nekoga udaril. In potem se govorice začno kar širiti, tudi po spletu. Kaznivo dejanje lahko potrdi šele pravnomočna obsodba,« poudarja in opozarja, da tudi odrasli, ki morajo biti zgled, virtualni svet izkoriščajo za diskreditacijo posameznikov in širjenje neresnic.