Otroci se na zalogo ne morejo najesti

Ljubljana – Učenci od šestega do devetega razreda in dijaki, ki so se teden dni izobraževali na daljavo, v tem času v šole niso prišli na kosilo oziroma malico. Nekatere občine so poskrbele za najšibkejše, velika večina otrok, ki je sicer upravičena do subvencionirane prehrane, pa tega obroka ni dobila. Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je dejala, da bodo, če se bo šola na daljavo nadaljevala, poiskali sistemsko rešitev. Predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin pa pravi, da čas teče, otroci pa se na zalogo ne morejo najesti.

Po podatkih ministrstva za izobraževanje prejema subvencijo malice povprečno 104.825, subvencijo kosila pa 46.968 osnovnošolcev. V srednjih šolah ima stoodstotno subvencijo 17.250 dijakov, 70-odstotno subvencijo prejema 8273 dijakov, 40-odstotno subvencijo pa ima 6284 dijakov. Ministrica Simona Kustec je dejala, da so prejšnji teden otroci, ki »so potrebovali prehrano, v večini primerov, po informacijah, kot smo jih dobili bodisi od posameznih šol bodisi od občin, to tudi dobili. Zahvaljujem se vsem, ki ste razumeli, pomagali in zagotovili hrano. Če bo izobraževanje na daljavo potekalo dalj časa, bomo poiskali tudi neko sistemsko rešitev.«

Na ministrstvo je glede tega problema pisalo več ravnateljev, tudi ravnateljica OŠ Lava Celje Marijana Kolenko. »Nas ni nihče vprašal, ali smo hrano zagotavljali. Ljubljana ni Slovenija. Sem pa izpostavila problem, saj do danes ni bilo narejenega nič. Prav za odraščajoče otroke je zelo pomembno, da zaužijejo najmanj en kakovosten obrok. Hrana je velika postavka v družinskem proračunu in je problem precej večji, kot ga morda zaznavamo na državni ravni. Mi lahko skuhamo vse, osnovne šole bi si morda lahko porazdelile tudi kuhanje za srednješolce, a od kod bomo vzeli denar? Samo na naši šoli ima subvencionirano malico sto učencev in 70 učencev kosilo. To ni malo,« je povedala. Predlagala je, da bi šole kuhale tako kot običajno, če bi le dobile dovoljenje, da to lahko počno, subvencije bi dodeljevali šolam, ki bi hrano lahko zgolj razdeljevale, kot so to počeli že spomladi.

Poskrbljeno za najšibkejše

V nekaterih občinah in šolah so že ta teden poskrbeli za najšibkejše, večinoma tiste, katerih starši imajo odločbo CSD za denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek. V Celju zanje poskrbijo v javni kuhinji. Direktorica CSD Celje Olga Bezenšek Lalić je povedala, da tesno sodelujejo z občino, ki zagotavlja brezplačne obroke za pomoči potrebne ves čas, ob počitnicah in zdaj, ko so šole zaprte, in tudi za njihove otroke. In tako bo veljalo, dokler ne bodo šli otroci spet v šolo. A to še zdaleč niso vsi otroci, ki so upravičeni do subvencionirane prehrane.

»Otroke iz socialno šibkih družin, ki prejemajo subvencionirano hrano, smo pozvali, da v posebnem terminu lahko pridejo na kosilo v šolo, a smo dobili samo eno prijavo. Za enega devetošolca, ki sicer živi zunaj Ljubljane, smo poskrbeli tako, da po paket s hrano v šolo prihaja njegova mati,« pravi Marjan Gorup, ravnatelj ljubljanske OŠ Prežihovega Voranca. V prvem valu epidemije je za ranljive skupine oziroma za socialno ogrožene otroke poskrbela občina z dostavo hrane na dom. »Čeprav smo hrano ponudili vsem in je bil tokratni odziv majhen, še vedno velja, da nihče od otrok ne sme biti lačen. To načelo bomo upoštevali tudi v prihodnje,« zagotavlja Gorup. Simona Kralj, ravnateljica OŠ Jožefa Moškriča, pa poudarja, da je ministrstvo za šolstvo osnovnim šolam izdalo izrecno navodilo, po katerem se v šoli lahko prehranjujejo le otroci od prvega do petega razreda, torej se ne šolajo na daljavo. »Čeprav takšne potrebe v drugem valu še ni bilo, smo za starejše otroke, ki prihajajo po mlajše sestre ali brate v šolo, omogočili, da hrano pri nas lahko dobijo brezplačno,« pravi Kraljeva. Izvedeli smo, da se bodo na Mestni občini Ljubljana o tem, kako bodo v drugem valu epidemije organizirali prehrano za otroke iz socialno šibkih družin, odločili prihodnji teden.



Na OŠ Koper velja enako kot med počitnicami, otrokom zagotavljajo obroke le, ko so pri pouku. Vršilka dolžnosti ravnateljice Ingrid Poropat se zaveda, da je to težava, a meni, da bi jo morali rešiti na občinski ali državni ravni. Enako je povedal Janez Kobe, ravnatelj novogoriške Osnovne šole Milojke Štrukelj, ki se je ravno vrnil s sestanka na občini, kjer pa so se za zdaj pogovarjali le o varstvu vrtčevskih otrok prihodnji teden. Spomladi, ob pojavu epidemije in šolanja na daljavo, so učencem, upravičenim do subvencionirane prehrane, raznašali obroke pripadniki civilne zaščite, hrano pa so pripravljali v vrtcih.

Problem srednjih šol

Če so osnovnošolci predmetne stopnje v nekaterih občinah in po nekaterih šolah še lahko dobili obrok, so v precej bolj nehvaležnem položaju srednješolci. Na Srednji šoli Ravne na Koroškem, ki jo obiskuje več kot 600 dijakov, je do stoodstotne subvencije prehrane, torej do brezplačnega obroka v šoli, upravičenih 150 dijakov. Ravnateljica šole Ivanka Stopar pravi, da jim hrane domov ne morejo dostaviti. »To je preprosto neizvedljivo. O tem smo veliko razmišljali, a ne najdemo načina, kako bi to uredili. Dijaki, raztreseni po vsej Koroški, so prikrajšani, saj jim ta denar v obliki toplega obroka pripada. Mislim, da bi morala država najti način, kako problem rešiti. Morda bi kazalo dijakom, ne staršem, v vrednosti obrokov nakazati denar, s katerim si bodo lahko kupili vsaj kruh, če toplega obroka ne,« pove Ivanka Stopar.



Za zdaj še ni znano, kako bo pouk potekal po počitnicah. Da bi morali čim prej najti rešitve, poudarja tudi predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin: »Za zdrav razvoj je pomembna zdrava prehrana. Mi smo opozarjali vse poletje. Pisali smo že pred uvedbo izrednih ukrepov, da je treba takoj poskrbeti za otroke, pretežno za otroke s subvencionirano prehrano, v smislu materialnega, finančnega, kakršnegakoli dodatka. Ne moreš se najesti ne za naprej ne za nazaj. Povpraševanja po hrani je zelo veliko, delimo jo, vozimo, prihajajo jo iskat starši. Imamo tudi bone za prehrano. Že v pomladnem obdobju smo videli, kaj se dogaja. Prehrana je bila prvi problem, ki je družine sesul. Opozarjali smo, da moramo biti ob morebitnih novih ukrepih na to pripravljeni. In nismo. Ne more biti odgovor nekega pristojnega ministra, da se bodo o tem pogovarjali. Čas teče, otroci pa nimajo.«