Otroci potrebujejo varuha svojih pravic

Slovenija potrebuje varuha otrokovih pravic, so prepričani na Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Ob današnji 68. obletnici svojega delovanja opozarjajo na alarmantno stanje v družbi, ki sicer stavi na mlade, na to, da so mladi njena prihodnost in da na njih svet stoji. Toda … 

»Zaskrbljeni smo zaradi vpliva epidemije na življenje otrok,« pravi Darja Groznik, predsednica ZPMS. Covid je največ žrtev zahteval med najstarejšimi, na drugi strani pa so med najbolj ranljivimi otroci in mladostniki.

Da se je življenje najbolj poslabšalo socialno ogroženim otrokom, ki so že tako odrinjeni na rob, dokazujejo tudi druge raziskave, prav tako, da sta se med epidemijo poglobili revščina in socialna izključenost ter povzročili epidemijo psihičnih težav.
Od septembra smo na odločevalce v državi že trikrat naslovili odprto pismo, pravi Groznikova, v katerem opozarjamo na probleme: da šolanje na daljavo, ki se nerazumno dolgo vleče, povzroča veliko stisk; da morajo biti šole zadnje, ki v epidemiji zapirajo vrata. A premalo se je premaknilo, še ugotavlja Groznikova in sporoča, da je treba politike usmeriti v otroke. Niti ta trenutek namreč še ni jasno, kako bo in ali bo država po covidu sploh pristopila k odpravljanju psihofizičnih stisk otrok oziroma kako bo po epidemiji covida zajezila epidemijo psihičnih stisk mladih.

»Zato v Sloveniji ob nakopičenih problemih in ob kršitvah otrokovih pravic potrebujemo varuha – zasut bi bil s primeri. Potrebujemo pa varuha, ki bo imel pooblastila tudi v zasebnem sektorju,« še opozarja Groznikova in za primer dobre prakse navaja države, ki ga že imajo, med njimi Hrvaško, Srbijo, Italijo …

V družinah so se dogajale zlorabe vseh vrst

Dr. Albert Mrgole, predsednik Nacionalne mreže TOM telefon, ni optimist. Razlike bodo po njegovem ostale tudi, ko se bodo otroci vrnili v šole: »Vračajo se otroci, od katerih imajo mnogi primanjkljaj v znanju, ki so doma doživljali nasilje, ki so bili v zadnjih mesecih v velikih stiskah. Občutno več smo zaznali klicev s področja psihoterapije. Otroci so več omenjali samomore, postajali so bolj agresivni, izgubljali voljo, se vedli samopoškodbeno …« V družinah so se dogajale zlorabe vseh vrst, kot nakazujejo klici otrok na TOM telefon. Pravica, da se družijo, je povezana z njihovo biološko potrebo, dodaja: »To, da se niso mogli družiti, bo imelo posledice. Ne vemo, ali v povečani agresivnosti, nestrpnosti … Ne vem pa tudi, ali smo na to pripravljeni.« Humanost družbe se kaže v tem, koliko smo občutljivi do najšibkejših, koliko smo njihovi glasniki. Varuh otrokovih pravic bi dokazal ravno to humano razsežnost naše družbe, še pravi dr. Mrgole.

Naj bodo vsi otroci slišani

Po navedbah Tjaše Bertoncelj, strokovne vodje nacionalne mreže TOM telefon, so v letu 2020 v primerjavi s petletnim povprečjem zaznali velike spremembe. Če so se pred epidemijo mladi pri nas na telefon javljali s pogostimi vprašanji, vezanimi na ljubezen, vrstnike, družino, šolo, spolnost …, se jih zdaj vse več javlja zaradi psihičnih težav. Največ so v preteklosti klicali otroci, stari med 13 in 15 let ter 10 in 12 let, tretja skupina so mladostniki, stari okrog 17 let. V letu 2020 je bil drastičen padec števila stikov v aprilu, novembru in decembru, ko so se otroci šolali od doma. Ko se je šola spet odprla, je bilo stikov več, tematike ob odprtju šole pa so se spremenile »na staro stanje«; znova so se pojavila vprašanja, povezana z medvrstniškimi odnosi, ljubeznijo in telesnim razvojem.

V 2020 so bile v ospredju teme, povezane z družinskimi odnosi in psihičnimi težavami. To pomeni, da se je pri otrocih in mladostnikih dogajala večja sprememba, ki ni značilna za njihovo razvojno obdobje, opozarja Bertoncljeva. Kajti v tem obdobju bi morale prevladovati težave z vrstniki.

Zato dvomov ni več: da je šola pomemben varovalni dejavnik, se je pokazalo že v prvem valu epidemije. Nekateri otroci so bili dvojno obremenjeni: s slabimi odnosi v družini, ki se jim niso mogli ogniti, in s poukom na daljavo.

Največje spremembe so se zgodile na področju duševnega zdravja otrok. Kar v 570 primerih so v 2020 otroci tožili zaradi psihičnih težav; petletno povprečje je sicer 360. Več otrok je razmišljalo tudi o samomoru in povečalo se je število poročanj o družinskem nasilju. Zato je po mnenju Bertoncljeve nujno, da se odzovejo vsi odgovorni v državi in da Slovenija dobi institut varuha otrokovih pravic, ki bo usmerjal in povezoval vse akterje na tem področju, da bodo vsi otroci slišani.

Zdravstvena letovanja

ZZZS je že objavil razpis za zdravstvena letovanja. Na voljo je dobrih 1,8 milijona evrov. Na ZPMS si želijo, da bi jih porabili v celoti, obenem pa se bojijo, da bodo otroci težko zadostili pogoju, da so bili v tem času dvakrat ali večkrat pri zdravniku ali hospitalizirani, saj vemo, da so otroci lani težje dostopali do pediatrov. A zadostovalo naj bi tudi, če bo v dokumentaciji zapisano, da so starši poklicali, da je z otrokom nekaj narobe. Na ZPMS zato upajo, da si bodo ZD in pediatri vzeli čas in poiskali vse otroke, ki jim letovanje pripada.