Na morje peljejo otroke in starostnike

Ne plešemo radi, so zmignili z glavo trije fantiči, ki so obsedeli na betonskih stopnicah amfiteatra na plaži mladinskega zdravilišča in letovišča Rdečega križa Slovenije (RKS) na Debelem rtiču. Medtem je množica otrok skupaj z vzgojitelji prepevala in poplesavala na prepoznavne živahne ritme. Dobro voljo je bilo čutiti vsepovsod.

Med ploskanjem je odmevala Mi gremo pa na morje, ki je postala nova himna dobrodelne akcije Rdečega križa Slovenije (RKS). Samo za njihove varovance so v torek nastopili Jože Potrebuješ, Jernej Tozon in Matjaž Končan. Člani glasbene skupine Čuki so postali ambasadorji akcije Peljimo jih na morje, ki jo RKS za socialno ogrožene osnovnošolce in starostnike organizira že od leta 2008. V naši državi po oceni pod pragom revščine živi 41.000 otrok. naši državi po oceni pod pragom revščine živi 41.000 otrok. Jeseni bodo tja prišli še starostniki, ki si drugače ne morejo privoščiti dopusta. Nekateri se tu naučijo plavati, zgodi pa se celo, da kdo prvič v življenju vidi morje.

V dvanajstih letih so s pomočjo donatorjev zbrali čez 1,5 milijona evrov in na morje popeljali skupaj več kot 3500 otrok in 1800 starostnikov. Zbiranje denarja za letovanje v prihodnjem letu se začenja že v teh dneh, k sodelovanju pa vabijo tako podjetja kot posameznike. Prispevati je mogoče s položnico, neposredno na račun RKS ali prek mobilnih storitev.



»Posledic pandemije covida-19 še ne znamo oceniti, zagotovo pa bodo najbolj ogroženi otroci in starejši, ki so socialno najšibkejši. Mnogim grozi izguba službe ali so se s tem že soočili. Vse več ljudi se obrača na nas, pomagamo jim bodisi s hrano bodisi s plačevanjem položnic. Socialna stiska pa večkrat preraste tudi v zdravstveno. S to akcijo jim med drugim pomagamo okrepiti zdravje, zato upamo, da nas bodo donatorji še naprej podpirali,« je dejala predsednica RKS Vesna Mikuž. Ob tem je dodala, da jim veliko ljudi pomaga po svojih močeh.
 

Otroci se držijo novih pravil

»Dokazali smo, da se da izpeljati celotno organizacijo, kljub novim standardom zaščite pred okužbo. Otroke smo ves čas spodbujali k upoštevanju pravil in so se jih res držali,« je zagotovila vodja zdravilišča in letovišča na Debelem rtiču Ana Žerjal. Pri njih se ni doslej še nihče okužil. »Pohvaliti želim tudi starše, ki so na letovanje res pripeljali le zdrave otroke,« je pristavila. O njihovi pozitivni izkušnji je obvestila tudi šolsko ministrstvo in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Miha Olovec, organizator pedagoške in animacijske dejavnosti v letovišču, je poudaril, da otroci tu preživljajo aktivne počitnice. Poleg kopanja in plavanja imajo na voljo veliko igrišč in poligonov za številne športne aktivnosti, obenem pa lahko razvijajo svojo ustvarjalnost.

Med otroki je vsako leto petina ne­plavalcev in velika večina jih prav v tem tednu, ki ga preživijo na Debelem rtiču, splava. Lani je to uspelo tudi 87-letni gospe, ki je prav zaradi akcije RKS prvič videla morje. »Ne bom tudi pozabila gospe, ki si je že v prvih dneh letovanja zlomila roko, a je vseeno vztrajala do konca tedna. Čeprav je lahko samo namakala noge v bazenu, je bila zadovoljna, da je lahko spremenila okolje in prišla sem,« je omenila Žerjalova. »Naletimo pa tudi na marsikatero stisko, nekateri otroci jokajo, ko morajo nazaj domov, saj na žalost živijo v nezavidljivih in težkih razmerah. Trudimo se, da jim vsaj v tem tednu zagotovimo vesele in brezskrbne počitnice.«
 

V objemu svojih varuhov

»Najbolj mi je bil všeč kajak,« je po krajšem premisleku povedal sedemletni Ian iz Ljubljane. Prikimala sta mu tudi deset­letni Nemanja iz Postojne in devetletni Rok iz Litije. »Pa sup,« je dopolnil eden od njiju. »Gledali smo film o Titaniku,« se je spet oglasil najmlajši. Za otroke skrbi več deset mladih prostovoljcev, s katerimi so spletli prisrčne vezi. Marsikateri malček, pa tudi že kakšen starejši, se je stiskal h kateremu od svojih varuhov, ki so prepoznavni po svojih rdečih majicah.



»Zelo je pomemben prvi dan, ko morajo sprejeti tvojo avtoriteto in pravila, potem pa si lahko zaupamo in vzpostavi se pravi stik,« je povzela Polonca, prostovoljka, ki sicer končuje študij informacijske varnosti. Na Debelem rtiču je sprva preživljala poletja kot varovanka, danes pa je v drugi vlogi. Podobno zgodbo ima njena prijateljica Ženinn. »Zanimalo me je, kako je biti vzgojitelj, in izkazalo se je, da me to zelo veseli. Zjutraj se prebudimo z veliko energije, ki se nas potem drži še ves dan,« je opisala. Včasih je seveda tudi težko. »Če je kateremu od otrok res hudo, pa mu zagotovo pomaga naša Anja, ki se ji zaradi njene nežnosti kmalu odprejo,« je menila Polonca.

Dekleti so obkolile njune varovanke. Deset jih je in vse so stare 12 let. »Najboljši vzgojiteljici sta,« ju je pohvalila ena izmed njih. Sproščeno so kramljale o tem, da so že zaljubljene in da so en dan posvetili prav tej temi. »Imeli pa smo tudi detektivski dan, dan meditacije, dan Zemlje, dan varnosti,« je naštela Lana iz Domžal, ki obiskuje Debeli rtič že več let zapored. Deklice so bile navdušene nad plesnimi večeri, le o tem, ali jim je bolj všeč bazen ali morje, so bila mnenja precej različna. »Imamo pa se lepo,« so sklenile. Celo nova pravila zaradi epidemije so se izkazala kot pozitivna, saj se je vzpostavil dodaten red, smo izvedeli.
 

Lepi spomini za mrzle dni

»Velikokrat smo že nastopili tukaj na Debelem rtiču. Z veseljem smo se odzvali tudi vabilu, da postanemo ambasadorji akcije. Lepi poletni spomini bodo otroke pogreli tudi v mrzlih jesenskih in zimskih dneh,« je prepričan vodja Čukov Jože Potrebuješ. Klaviaturist in harmonikar Matjaž Končan se je ob tej priložnosti spomnil, da je sam prvič samostojno zaplaval šele v šoli v naravi, ko je bil star deset let. Pevec Jernej Tozon pa si želi, da bo prihodnje leto akcija še uspešnejša in bodo lahko na morje popeljali še več otrok. »Ker sem nekaj časa delal v vrtcu, vem, kaj morske počitnice otrokom pomenijo. Domov pridejo polni prijetnih spominov, ki jih potem še mesece in mesece delijo s svojimi vzgojitelji in vrstniki. Pri nas bi moral imeti vsak otrok pravico do takih spominov,« se je zavzel.



Predsednica RKS Vesna Mikuž je ponosna, da jim je kljub epidemiji uspelo speljati ves načrtovani program. »Naši prostovoljci so se izkazali že takoj ob izbruhu nove bolezni, ko so se pridružili policistom in merili telesno temperaturo potnikom na državni meji. Na območju centralnega skladišča v Rojah smo vzpostavili možnost dodatne bolnišnice, pomagali smo po domovih za starejše, tudi s krvodajalskimi akcijami,« je opisala njihov trud. Kljub temu s strahom zre v prihodnost, ki je zaradi grožnje pandemije zelo negotova. »Na Debelem rtiču so bili na zdravstveni in psihosocialni rehabilitaciji tudi otroci, ki so bili žrtve vojnih konfliktov v Ukrajine in Belorusiji. Ti zdaj ne morejo več priti. Pomoč pa vse bolj potrebujejo tudi ilegalni migranti,« je opozorila.