Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Osnovno pravilo: brez razlikovanja

Pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) vsako leto letuje na tisoče otrok.
Pacug je eno od priljubljenih letovišč ZPMS. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Pacug je eno od priljubljenih letovišč ZPMS. FOTO: Tomi Lombar/Delo
1. 7. 2019 | 06:00
6:44
Ljubljana – Pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) v enem od 15 počitniških domov v domovini in na Hrvaškem vsako leto letuje na tisoče otrok, nekateri med njimi na ta način sploh prvič v polnosti doživijo poletne počitnice proč od doma. Osnovno pravilo: med udeleženci ni razlikovanja! Otroke, ki so tam samoplačniško, otroke iz socialno ogroženih družin, otroke, ki letujejo »zdravstveno« na predlog pediatra, in otroke s posebnimi potrebami družita isto sonce in ista želja po druženju in zabavi.

Lani je skupno število otrok, ki so letovali v organizaciji zvez in društev prijateljev mladine, preseglo deset tisoč (10.927), od tega jih je popolnoma brezplačno letovala petina (2245 otrok), delno brezplačno 4566 (41,79 odstotka) in samoplačniško 4116 (37,66 odstotka). Družine, ki so socialno ogrožene, pri vpisu otroka priložijo odločbo centra za socialno delo, iz katere je razvidno njihovo finančno stanje. Glede na odločbo se nato društvo oziroma organizator letovanja odloči, ali bo to financiral v celoti ali delno. Polno ceno pa starši plačajo za svoje otroke, če niso socialno ogroženi. Letos je ZPMS zbrala rekordna sredstva v višini 245.245 evrov, ki jih je na internem razpisu razdelila in namenila 795 otrokom, ki bodo šli na letovanje povsem brezplačno. Če k temu prištejejo še sredstva, ki jih društva in zveze zberejo v lastni režiji, torej lokalno, je pričakovati, da bo tudi letošnje poletje letovalo več kot 10.000 otrok.

Pomembno je, da na letovanjih ni razlikovanj – 'Pomežikovi' otroci letujejo skupaj z otroki, ki so na letovanju samoplačniško. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Pomembno je, da na letovanjih ni razlikovanj – 'Pomežikovi' otroci letujejo skupaj z otroki, ki so na letovanju samoplačniško. FOTO: Tomi Lombar/Delo


»Na letovanje gre lahko vsak otrok, tudi otroci s posebnimi potrebami. Imamo kar nekaj otrok, za katere starši sami plačajo celotno letovanje. Otroci lahko letujejo tudi v okviru zdravstvenih letovanj. Ker pa ZZZS ne plača stroška v celoti, obstaja več možnosti, da gredo otroci vseeno na letovanje. To lahko sofinancirajo starši; če imamo socialno ogrožene družine, lahko iz donacijskih sredstev sofinanciramo tudi mi; tretja opcija pa so lokalne skupnosti, ki prav tako namenjajo sredstva in s tem sofinancirajo letovanja. Še zadnja možnost pa je, da letovanja v celoti plačamo v ZPMS iz donacijskih sredstev, če je otrok iz socialno ogrožene družine,« poudarja generalna sekretarka ZPMS Breda Krašna.


Selekcijo delajo pediatri, ne ZPMS


Organizatorji letovanj pod okriljem ZPMS zbirajo prijave za zdravstvena letovanja, za katera je obvezno imeti predlog osebnega zdravnika – pediatra, vse dokler imajo na voljo prosta mesta, ki so jih dobili s prijavo na javni razpis ZZZS. »V nobenem primeru naši organizatorji ne delajo selekcije, delati jo morajo pediatri. Oni so tisti, ki zdravstveno letovanje odobrijo ali ne. Velikokrat pa je v določenih okoljih mest za zdravstvena letovanja premalo, v tem primeru velja vrstni red prijave,« pojasnjuje Breda Krašna.
Med akcijami, ki najbolj odmevajo, je tudi Pomežik soncu, ki je prav letos dopolnila okrogli dve desetletji, večjemu številu otrok iz socialno ogroženih družin pa zagotavlja brezplačen počitniški teden brezskrbnosti, razvijanja talentov in odkrivanja potencialov. Nekateri prav v sklopu te akcije prvič zaplavajo, drugi se prvič hladijo ob kepici sladoleda. »Otroke predlagajo šolske svetovalne službe, centri za socialno delo, pediatri, veliko staršev pa se na naša društva obrne neposredno. Na brezplačna letovanja tako gredo otroci, ki izhajajo iz socialno ogroženih družin, v katerih je velikokrat prisotna tudi bolezen. Pomembno pa je, da na letovanjih ni razlikovanj – 'Pomežikovi' otroci letujejo skupaj z otroki, ki so na letovanju samoplačniško,« razloži sogovornica.


Najmočnejša energijska točka


Med slovenskimi letovišči ima dolgo in bogato zgodbo leta 1936 zgrajen počitniški dom Vila Šumica nad jezerom Jasna v Kranjski Gori, ki na leto sprejme več kot 2500 otrok, ki jih tja pripelje ZPM Ljubljana Moste-Polje. Stavba je bila potrebna temeljite prenove, zato je pred kratkim na pomoč velikodušno priskočila družba JUB in v sklopu praznovanja 50-letnice blagovne znamke Jupol v dveh dneh prebarvala otroške sobe, kopalnice, hodnike, jedilnico, kuhinjo, skupne in službene prostore.
»Prednost tega okolja je, da je menda energijsko zelo močno. Pred leti nas je obiskal šaman, ki je po Sloveniji iskal lokacije za indijanske tabore in za svoje terapije. Ko je prišel do Šumice, nam je rekel le: vi ne veste, kaj imate – najmočnejšo energijsko točko v Sloveniji! Začeli smo opazovati otroke in videli, da se tu res umirijo, sprostijo, okolje je varno, ni motečih dejavnikov, reka Pišnica sprošča, veter povzroča melodičen šum listja, vse teče otrokom v prid,« je o lokaciji Vile Šumica navdušeno pripovedovala aktivistka in predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin.

Anita Ogulin: Mnogi zaposleni starši delajo vse dni, njihov osebni dohodek pa velikokrat ne pokriva življenjskih stroškov. Zato smo tako pozorni tudi na otroke staršev, ki delajo, pa nimajo dovolj za preživetje. FOTO: Roman Šipić/Delo
Anita Ogulin: Mnogi zaposleni starši delajo vse dni, njihov osebni dohodek pa velikokrat ne pokriva življenjskih stroškov. Zato smo tako pozorni tudi na otroke staršev, ki delajo, pa nimajo dovolj za preživetje. FOTO: Roman Šipić/Delo


»Otroci, ki tu doživijo prvo počitniško izkušnjo, so zamišljeno odmaknjeni ali ekstremno živahni. Izražajo potrebo po druženju z vrstniki, a se tega sočasno bojijo. Ko začutijo, da so v varnem okolju, da imajo ob sebi človeka, ki mu lahko zaupajo, ki jih ima rad, v njihovo življenje vračamo pravljico,« opiše Ogulinova in prikima, da je otrok iz družin, ki jim ne morejo niti en dan v letu pričarati lepe zgodbe, vse več. »Mnogi zaposleni starši delajo vse dni, njihov osebni dohodek pa velikokrat ne pokriva življenjskih stroškov. Zato smo tako pozorni tudi na otroke staršev, ki delajo, pa nimajo dovolj za preživetje.«

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine