Oskrbnino je podražila polovica domov za starejše

Ljubljana – Ob izredni januarski uskladitvi cen je oskrbnino podražilo 50 domov za starejše, to je polovica. Ceno prve kategorije oskrbe so v povprečju zvišali za 0,9 odstotka; največ za 1,6 in najmanj za pol odstotka. Povprečna cena te kategorije se je tako zvišala za 15 do 20 centov na dan.



Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zatrjujejo, da je januarska izredna uskladitev cen – to dopušča pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev institucionalnega varstva starejših, če se stroški dela spremenijo za več kot poldrugi odstotek po zadnji uskladitvi – skladna z njihovimi omejitvami in priporočili. Domovom za starejše so namreč priporočili, naj cene januarja povišajo samo v primeru, da prihodki storitev institucionalnega varstva zaradi dviga stroškov dela ne omogočajo pokritja odhodkov. Z napovedanim dvigom minimalne plače je ministrstvo vsem izvajalcem tudi priporočilo, naj dvig cen zaradi zvišanja cene stroškov dela, ki izhaja iz dviga minimalne plače, ne preseže 1,5 odstotka povišanja glede na veljavne cene.

Ministrstvo obljublja ostrejši nadzor

Ob rednem marčevskem usklajevanju cen, ki po omenjenem pravilniku poteka glede na letno rast elementov cen, pristojni minister pa jih objavi najpozneje 15. februarja, ministrstvo predvideva, da se bodo cene institucionalnega varstva starejših v povprečju povišale za dva odstotka glede na lani veljavne. Kot je znano, je lani povprečna dnevna oskrbnina v prvi kategoriji stala 20,90 evra, v četrti pa 33,74.

Na ministrstvu pravijo, da bodo domovi, ki so ceno usklajevali že januarja, lahko marca to povišali za približno odstotek, drugi pa za dva odstotka. Kot so še povedali, so pri zadnji izredni uskladitvi cen zagotovili dodaten nadzor nad pravilnostjo predlaganega dviga. Če bo ministrstvo v okviru izrednega nadzora ugotovilo nepravilnosti pri posameznem izvajalcu, soglasja k marčevskemu dvigu cene oskrbnine ne bo dalo, so še odgovorili.

V javnosti velja splošno mnenje, da si delavci v domovih več kot zaslužijo višje plačilo, ni pa pravično, da so stroški višjih plač oskrbnega osebja prevaljeni na pleča stanovalcev, njihovih svojcev in občin. Na naše vprašanje, ali so na tem področju pripravili kakšne ukrepe, na ministrstvu niso odgovorili. Na očitke, da je deset milijonov evrov, v proračunih za letos in prihodnje leto zagotovljenih za investicije v javne domove, veliko premalo, pa odgovarjajo, da je to bistveno več kot v prejšnjih letih – 340.000 evrov v letu 2016 in nič v letu 2017.

Dodatna mesta

Med ukrepi, ki jih je v odzivnem poročilu na zahteve računskega sodišča pripravilo ministrstvo, je tudi 574 dodatnih mest v domovih za starejše, ki naj bi jih letos in prihodnje leto zagotovili na podlagi preteklega razpisa. Še 500 dodatnih mest je bilo predvidenih z aktivacijo tako imenovanih mrtvih koncesij, ki so bile v preteklih desetih letih že podeljene, vendar nikoli realizirane. Ker pa vlada in ministrstva trenutno opravljajo tekoče posle, morajo proučiti, ali bodo ti postopki tekli naprej. Nadaljevali se bodo postopki za širitev javne mreže, v kateri naj bi prihodnje leto v domovih zagotovili dodatnih 700 mest; ta je pred kratkim odobrilo ministrstvo za zdravje. S potencialnimi investitorji in lokalnimi skupnostmi, kjer se kaže interes po javno-zasebnem partnerstvu, se že pogovarjajo.

Vračanje neupravičeno zaračunanih stroškov koncesionarjev?

Na vprašanje, ali bo sprejet ukrep, da bodo neupravičeno zaračunani vložki koncesionarjev po odplačanem vlaganju vrnjeni stanovalcem domov s poračuni, kot to zahteva in predlaga Sindikat upokojencev Slovenije, na MDDSZ odgovarjajo, da so bili vložki koncesionarjev izračunani skladno z veljavnim pravilnikom o metodologiji za oblikovanja cen socialno varstvenih storitev. Tu so stroški financiranja opredeljeni kot stroški ali nadomestilo za vloženi kapital in se določijo v višini zmnožka do največ 60 odstotkov knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in priznane letne obrestne mere.



V okviru priprave odzivnega poročila in mnogih interpretacij v povezavi s cenami domov ter povprečno višjimi cenami v domovih s koncesijo je MDDSZ pripravilo dodatne analize. Med drugim so ugotovili, da je cena v najdražjem javnem zavodu za 35 odstotkov višja kot cena oskrbe v zasebnem domu z najnižjo ceno oskrbe. Delež stroškov financiranja v strukturi cene koncesionarjev predstavlja v povprečju 7 odstotkov od celotnih stroškov, priznanih v ceni storitve. Pri tem na ministrstvu poudarjajo, da se cena oblikuje tudi na podlagi starosti doma, lokacije, deleža standardnih in nadstandardnih prostorov, pri čemer so domovi s koncesijo novejši, z višjim standardi itd.

Oblikovanje metodologije, po kateri bodo cene odražale realne stroške

Na MDDSZ so še ugotovili, da 90 odstotkov presežkov sredstev domovi namenijo za vlaganje v zgradbe in prostore, ki vključujejo prenove in adaptacije oddelkov ter drugih prostorov, za gradbene posege na in v objektih, za ogrevanje, prezračevanje, izdelavo projektnih dokumentov, požarno varnost, nakupe zemljišč itd., preostanek pa preusmerijo v nadaljnje izvajanje dejavnosti. Med ukrepi na MDDSZ navajajo, da bodo oblikovali metodologijo izračuna cen, po kateri bodo cene odražale realne stroške posamezne kategorije oskrbe. Delovna skupina je v času priprave odzivnega poročila pripravila tudi nabor možnih rešitev za zagotavljanje enake dostopnosti storitev.