Organizirano sladkovodno ribištvo slavi 140 let

Ribiška zveza Slovenije bo ob današnjem dnevu slovenskih ribičev v Bohinjski Bistrici obeležila 140. obletnico organiziranega sladkovodnega ribištva na slovenskem ozemlju. Je ena najstarejših nevladnih organizacij na Slovenskem in združuje okoli 12.000 članov v 64 ribiških družinah.

Začetek organiziranega sladkovodnega ribištva predstavlja ustanovitev Ribarskega društva za Kranjsko. Ob robu 140. letnice organiziranega ribištva pa danes obeležujejo tudi 80 let izhajanja stanovskega glasila Ribič. Slavnostni dogodek ob jubilejih so pripravili na današnjo tretjo junijsko soboto, ko tradicionalno praznujejo dan slovenskih ribičev.

Častni pokrovitelj praznovanja je predsednik republike Borut Pahor, ki bo zbrane ribiče in goste tudi nagovoril. Osrednje prireditve se bo poleg njega udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek. Nastopili pa bodo tudi znani ribiči, kot sta Vlado Kreslin in Tone Partljič, so sporočili iz Ribiške zveze Slovenije.
 

Podnebne spremembe vplivajo na vodotoke

Slovesen dogodek bodo združili s strokovnim posvetom o vplivu podnebnih sprememb na ribiško upravljanje. Predavatelji Lučka Kajfež Bogataj, Marijan Govedič in Peter Valič bodo spregovorili o vse jasnejših znakih vpliva podnebnih sprememb na vodotoke in na življenjske prostore vodnih živali, predvsem domorodnih vrst rib.

Kot je povedal sekretar Ribiške zveze Slovenije Igor Miličić, so na visok jubilej ponosni. »Smo druga najstarejša nevladna organizacija v Sloveniji, takoj za planinci,« je povedal in poudaril, da se že 140 let kot prostovoljci ukvarjajo z ohranjanjem narave in ribjih populacij, varstvom naravne in kulturne dediščine s področja sladkovodnega ribištva ter ohranjanjem in nadaljevanjem ribiške tradicije na Slovenskem.

Pojasnil je, da se pogosto v javnosti pojavljajo negativne zgodbe, povezane s kakšnimi pogini rib ali pa v zadnjem času s težavami s kormorani. »Če želimo zaščititi ribe, smo primorani v to, da prosimo za odstrel kormoranov,« je povedal in dodal, da se pojavljajo težave tudi z drugimi ribojedimi vrstami, kot so vidre.



Manj pogosto so v javnosti opaženi v svoji skrbi za ohranjanje ribjega življa, vendar je Miličić prepričan, da se položaj izboljšuje. Ob tem je navedel tudi nekaj zgodb o uspehu, kakršna je repopulacija soške postrvi. Kažejo se tudi prvi dobri rezultati repopulacije primorske podusti.

»Želimo si vztrajati na tej poti in ohranjati bogastvo domorodnega ribjega življa tudi za zanamce, čeprav nas čakajo veliki izzivi v smislu človekovih posegov v vodotoke in naravo, podnebnih sprememb in še marsičesa drugega,« je opozoril in dodal, da so sladkovodni organizmi trenutno eni najbolj ogroženih Evropi in svetu.
 

Pomagati morajo z ribogojništvom

Pojasnil je, da so razlike med letoma 1881 in 2021 ogromne, kar je posledica številnih sprememb na različnih področjih.»Lahko rečemo, da je človek v tem času iz narave bolj kot ne naredil kulturno krajino. Zato je sedaj tudi človek odgovoren, da vzdržuje naravno ravnovesje,« je ocenil.

Še posebej v zadnjih desetletjih se dogajajo korenite posege v naravne habitate, kar je lahko katastrofalno za sposobnost specifične ribje vrste, da se samostojno ohrani pri življenju, je opozoril. Zato morajo pomagati z ribogojništvom in poribljavanjem voda z domorodnimi vrstami rib.

Ribiška zveza Slovenije, ki upravlja s skoraj 90 odstotki ribiških okolišev v Sloveniji, v 64 ribiških družinah združuje okoli 12.000 ljudi. Letos se je število članov povečalo kar za okoli 500, kar bi bila, kot ugotavlja Miličić, lahko posledica epidemije, saj so v času prisilne izolacije nekateri znova spoznali čare športnega ribolova.