Orel belorepec še ni dočakal jezu

Kočevje – Novi jez na jezeru v Kočevski Reki več kot leto dni po začetku gradnje še vedno ni dokončan, čeprav bi moral biti urejen že novembra lani. »Gradbišče je dolgo samevalo, šele sredi avgusta so spet začeli delati,« pravi domačinka.

Prebivalci so še posebej občutljivi, ko beseda nanese na jezero v Kočevski Reki, ki je na mestu nekdanjega mlina in žage nastalo leta 1978 z zajezitvijo Reškega potoka. Srednji del 18 hektarov velikega jezera je namenjen ribolovu in rekreaciji, zgornji del pa je gojitveno območje za ribe in gnezdenje ptic ter je del gozdnega rezervata. Velika posebnost jezera je v svetovnem merilu ogroženi orel belorepec, ki tam gnezdi od 80. let. Po nekajletnem premoru so bili letos v belorepčevem gnezdu, ki z leti doseže velikost majhnega avtomobila, spet mladiči.



Čeprav v Sloveniji gnezdi od osem do enajst parov belorepcev tudi ob Dravi, Muri, Savi in Cerkniškem jezeru, bi bilo izginotje Reškega jezera naravna katastrofa, kakršna je bila enkrat že povsem blizu. Poleti 2003 je namreč zaradi puščanja lesene lopute jezu v sicer šest metrov globokem jezeru ostalo le nekaj vode, večina dna v dolžini dveh kilometrov pa je ostala suha. Katastrofo so preprečili kočevski ribiči, ki jim je uspelo rešiti večino ščuk, smučev, somov, krapov in drugih rib ter tudi okoli 5000 rakov jelševcev in več kakor 100 kilogramov školjk brezzobk.

Krajani so pred tem šest let opozarjali, da loputa popušča, vendar jez ni dočakal obnove. Vzrok je bil povezan z zgodovino območja Kočevske Reke, saj nekaj desetletij staro jezero formalnopravno sploh ni obstajalo. Loputo so takrat popravili, jasno pa je postalo, da je treba razpokani jez prenoviti v celoti, saj bi prav tako lahko popustil.



Sanacije se je občina Kočevje lotila leta 2016, ko je objavila razpis, a ker so vsi štirje prijavljeni s ponudbami od 171.000 do 325.000 evrov presegli znesek, ki ga je občina predvidela za naložbo, je razpis propadel. V naslednjem letu je občina le oddala dela, izvajalci iz podjetja Obnova so se jih lotili, in čeprav bi morala biti končana že novembra lani, jez še vedno ni urejen.
 

Na jez čaka tudi Orlova pot

Za čas gradnje so postavili začasni jez iz kamnitega nasutja, ki preprečuje odtekanje vode. »Ko je bila z neprepustno folijo vzpostavljena vodotesnost, so starega delno odstranili in začeli graditi betonskega,« pravi Katja Godeša z občine Kočevje. Toda več kot leto dni kasneje dela še vedno niso končana. Nov betonski jez zdaj sicer stoji, vendar do njega še ni urejen dostop, pohodni del je še brez ograje, kar je pomembno predvsem zato, ker je čez jez možen dostop do nove turistične zanimivosti v Kočevski Reki, Orlove poti. Dokler dela ne bodo končana, za obiskovalce ni mogoče zagotoviti varnosti, ob višjem vodostaju pa je dostop do Orlove poti celo onemogočen.



Na občini pravijo, da za zamudo pri dokončanju del obstajata dva vzroka: prvi je, da lahko izvajalec zaradi gnezdenja orla belorepca dela opravlja le od začetka julija do začetka decembra, drugi pa naj bi bilo vreme. »Lani zaradi vremenskih razmer in prenizkega ali previsokega vodostaja zaključek del ni bil mogoč.«