Oražem zavrača vse razloge za razrešitev

Ljubljana – »Vse razloge, ki jih je navedla vlada za mojo razrešitev, zavračam,« pravi Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ki je včeraj na vlado poslal pojasnilo očitkom za razrešitev. Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ki je vladi predlagala razrešitev na četrtkovi seji, mu očita neustrezno financiranje lovišč s posebnim namenom, delovanje v zasebnem podjetju in zaposlitev družinske članice.

Prva dva razloga za Oražmovo razrešitev sta povezana z delovanjem lovišč s posebnim namenom (LPN), kjer naj ne bi poskrbel za financiranje javne službe iz proračuna in letos ni pripravil zadovoljivega sanacijskega načrta. Toda LPN – v Sloveniji jih deset, obsegajo 200.000 hektarov gozda oziroma petino slovenskih gozdov, v njih pa je zaposlenih 63 ljudi – so bili, je razložil Oražem, vseskozi financirani izključno iz tržnih prihodkov, to je od lovskega turizma in prodaje mesa uplenjene divjadi.

Država bi za javne funkcije, ki jih opravljajo LPN, sicer morala zagotoviti denar, vendar tega ni počela oziroma je za javne službe JPN v letih 2018 in 2019 zagotovila simboličnih 4000 evrov. Da bi to morali spremeniti je Oražem zapisal v poročilu vladi leta 2018, kjer je bil poziv ZGS k zagotovitvi manjkajočih sredstev za LPN.

Očitek o nezadovoljivem sanacijskem načrtu za LPN za letošnje leto Oražem zavrača z argumentom, da ta sploh ne bi bil potreben, če bi vlada sledila njihovemu pozivu in zagotovila denar za javno službo LPN, kar, po ocenah, znaša milijon evrov. Izgube, ki so nastale zaradi covid-19, pa so posledica splošnih težav v turizmu, saj sta padla tako število lovskih gostov kot tudi cene divjačine.

»Zavod za gozdove ni bil upravičen do pridobivanja finančnih sredstev države za pomoč LPN,« je dejal Oražem, ki je še dodal, da so za LPN pripravili sanacijski načrt, ki je bil narejen podobno kot za sorodne ustanove, vendar so na ministrstvu za kmetijstvo ocenili, da je v nasprotju z veljavno zakonodajo.



Po navedbah vlade je sporno tudi njegovo ravnanje v zasebnem podjetju, ki ga je z ženo ustanovil leta 1992. To podjetje naj bi opravljalo dejavnosti, ki so enake ali podobne dejavnostim zavoda za gozdove, on pa naj bi pri tem uporabil znanja, pridobljena v ZGS. »Zasebno podjetje, kjer je žena zaposlena, se ni nikoli ukvarjalo z gozdarskimi ali podobnimi dejavnostmi,« je poudaril Oražem. Podjetje se ukvarja s prodajo artiklov za konjeniški šport.

Zanikal pa je tudi očitek o zaposlitvi družinske članice v ZGS, ki živi na istem naslovu kot on, vendar je to sosednja hiša. Zaposlitev specializirane strokovnjakinje - fitocenologinje - je preverjala že protikorupcijska komisija. Kršitev predpisov niso našli, so pa Oražmu izrekli opomin, ker so ugotovili, da je v postopku sicer ravnal pravilno, da pa bi moral pisno – in le ustno – obvestiti predsednika sveta zavoda. »Omenjena oseba ni v sorodstvenem ali drugačnem razmerju z mano in zaposlitev ni sporna,« je povzel Oražem.



Po njegovem mnenju je ozadje načrtovane razrešitve povezano s krajo lesa v državnih gozdovih, kjer so storilce ujeli. Zgodba se je dogajala leta 2018, ko je zaposleni v LPN zaradi nelegalnega poseka in spravila lesa izgubil službo na ZGS. »To je v takih primerih običajno,« je dejal Oražem, ki meni, da je bil zaradi tega zadnje tri mesece tudi tarča nekaterih medijev.

Toda: »Razumno bi bilo, da se država tudi o razrešitvah direktorjev odloča na podlagi ugotovitev pristojnih organov, ne pa na podlagi za lase privlečenih argumentov in neargumentiranih novic medijev skrajnega političnega pola.«

V ozadju razrešitve, meni Oražem, pa so verjetno tudi načrti za razgradnjo slovenske gozdarske stroke. Ta se je, po njegovem mnenju, v zadnjih nekaj letih s svojim sonaravnim pristopom pri gospodarjenju z gozdom ter z zelo dobrim delovanjem ob naravnih ujmah močno mednarodno uveljavila, kar je v nasprotju z interesi določenih gospodarskih družb in nekaterih zasebnikov, ki bi gozd radi kratkoročno izčrpali samo zaradi dobička.