Opozicija že piše zahtevo za oceno ustavnosti

Ljubljana – Do konca tedna naj bi se LMŠ, SD, Levica in SAB lotile usklajevanja besedila zahteve za oceno ustavnosti 103. člena antikoronskega paketa, ki policiji dodaja pooblastila za obvladovanje epidemije in zagotovitev spoštovanja ukrepov iz zakona, ki zadeva nalezljive bolezni. Ta bo v uradnem listu objavljen predvidoma jutri v sklopu trimilijardnega paketa za spopadanje s posledicami epidemije. Zahtevo za oceno ustavnosti, v kateri je pričakovati tudi pobudo za zadržanje izvajanja policijskih pooblastil, bi na ustavno sodišče naslovili že takoj po velikonočnih praznikih.

Opozicija, pa tudi informacijska pooblaščenka in varuh človekovih pravic, so pri 103. členu opozarjali, da so pooblastila, ki policiji omogočajo dostop tudi do občutljivih osebnih podatkov, opredeljena veliko preveč splošno in se ne nanašajo le na zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni, ampak na zelo široko opredeljen namen omejitve in obvladovanja epidemije ter s tem povezanih odredb in odlokov. »Začeli smo pisati besedilo, morda pa bomo pogledali še v določbe v zvezi s spremembami zakona o nalezljivih boleznih, za katere smo dobili namige, da so morda sporne,« pojasnjuje vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec, ki v prihodnjih dneh pričakuje dokončno uskladitev z drugimi opozicijskimi strankami.

Poleg vsaj tretjine poslancev bi se na ustavno sodišče lahko obrnil tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, če bi presodil, da gre za poseganje v človekove pravice ali temeljne svoboščine. Bo to možnost izrabil? Pri varuhu odgovarjajo, da sprejete ukrepe za omejitev in obvladovanje epidemije ter njihovo uresničevanje v praksi budno spremljajo in so osredotočeni predvsem na konkretne življenjske primere. »Če bi ti pokazali na morebitno sporno ravnanje oblasti v praksi, bi bila tudi naša odločitev za vložitev zahteve za oceno ustavnosti verjetnejša,« še odgovarjajo in dodajajo, da v teh dneh pogosto poudarjajo, da morajo biti ukrepi začasni in sorazmerni, kar pomeni, da jih oblast ne more sprejeti samovoljno, temveč mora njihovo potrebnost in legitimnost dobro utemeljiti: »Gre torej za varovalko, ki sili oblast, da tudi pri sprejemanju ukrepov, ki lahko omejujejo človekove pravice, to še vedno naredi na način, ki je sprejemljiv za pravno državo. Pri tem pa seveda morajo tehtati prav vsi v tako imenovani odločevalski verigi, torej tisti, ki neki ukrep predlagajo, tisti, ki ga sprejmejo, in tisti, ki ga izvršujejo. In vsi ti so zavezani k spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.«

Kaj bi začasno zadržanje 103. člena pomenilo za nadzor virov okužb, ki je po besedah premiera Janeza Janše nujen za rahljanje omejitev gibanja, ni povsem jasno. Včeraj tudi na vladi in notranjem ministrstvu za podrobnosti še niso bili dosegljivi.

Kot je razumeti vladnega govorca Jelka Kacina, pa vlada načrtuje možnost dodatnega nadzora okuženih. Tokrat naj ne bi predlagali uzakonjenja lokacijskega sledenja brez odredbe sodišča, ampak aplikacijo, ki jo je razvilo osem držav članic EU. Z njo bi posameznik v karanteni oziroma samoizolaciji lahko omogočil lokacijsko sledenje. »Ne bo pa dovolila ali omogočila posegov v zasebnost,« je pojasnil Kacin, ki pa še ni razkril dodatnih podrobnosti. K skupnemu pristopu k uporabi aplikacij in nato uporabi anonimiziranih in agregiranih podatkov za analizo širjenja virusa, je včeraj države članice pozvala tudi evropska komisija.