Aleš Hojs napoveduje nadaljevanje zapiranja južne meje

Ljubljana – Ena od prvih nalog, ki si jih je zadal Aleš Hojs kot obrambni minister, je dodatno ograjevanje južne meje. Po njegovih besedah je to nujen preventivni ukrep. Iz opozicijskih vrst LMŠ, Levice pa tudi SAB je bilo na račun izbire kandidata za notranjega ministra sicer slišati več pomislekov, tudi na račun opravljanja funkcije direktorja Nove24TV, a mu je parlamentarni odbor na koncu prižgal zeleno luč s 11 glasovi za in 8 proti.

»Prepričan sem, da je treba z zapiranjem naše južne meje nadaljevati in panelno ograjo postaviti na vseh tistih mestih, ki so tvegana in predstavljajo največjo nevarnost za vdor novega migrantskega vala,« je dejal kandidat za notranjega ministra Aleš Hojs, ki v zaostrovanju varovanja južne meje ne vidi izkazovanja nezaupanja Hrvaški, ampak izkazovanje sposobnosti varovanja zunanje schengenske meje. Na vprašanje o podpori vstopu južne sosede v schengensko območje je odgovoril, da je vstop Hrvaške v strateškem interesu, a se boji, da ga še nekaj časa ne bo. »Ne samo mi, ampak tudi evropski komisarji in evropska politika vidijo, česa je Hrvaška sposobna in česa ne,« je dejal.

Za učinkovito varovanje južne meje je po njegovem mnenju treba pripraviti več pooblastil in sprememb zakonodaje. Za obvladovanje migracij bi policiji pomagali tudi tisti deli vojske, ki že imajo delno policijska pooblastila, na primer vojaška policija. Ni pa za to, da bi policijska pooblastila kar na splošno prenesli na vojsko. Zakon o tujcih, kjer je ustavno sodišče že zaznalo neustavnosti, pa bi spremenili, tako da v večjih množičnih prehodih, ko država nima drugih možnostih, prošenj ne obravnava več individualno. »Mislim, da je razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice tako ključno novo dejstvo, da jo bo moralo tudi slovensko ustavno sodišče upoštevati,« je pojasnil Hojs. Z besedami, da ko nekdo prihaja iz varne države in pri nas vlaga prošnjo za mednarodno zaščito, je treba takšno prošnjo zavreči, pa je napovedal tudi poskus prenove zakona o mednarodni zaščiti. Tudi relokacija beguncev in migrantov je po mnenju Aleša Hojsa dvorezen meč, a je po njegovem treba predvideti tudi možnost, da bi Slovenija postala žep in bi potrebovala relokacijo.

Kadrovska popolnjenost policije, ne glede ne to, da je bilo v njej pred desetimi leti po besedah kandidata za notranjega ministra zaposlenih več kot tisoč ljudi, je po njegovem mnenju v razmerah, ki niso kritične, zadostna, tudi za zavarovanje naših meja. A je ključno, da je policija ustrezno tehnično usposobljena ter da so tisti deli slovenske meje, ki so najbolj rizični, ustrezno tehnično varovani.

Med načrtovane spremembe je vštel še zmanjšanje administrativnih bremen policije na terenu z nakupom tabličnih računalnikov, ki bodo, na primer, poenostavili prekrškovne postopke, ureditev komuniciranja s sodišči prek e-pošte in tudi spremembo zakonodaje, da bi odpravili po njegovih besedah včasih nerazumljivo ščitenje osebnih podatkov v kriznih razmerah. Kot primer je navedel, da Avstrijci nimajo nikakršnih težav, da posnamejo registrsko tablico vozila ali povedo, kdo je v njem.

Zagotovil je tudi, da bo glede »vpletanja« v delo policiste in kriminalistov ne bo. In dodal, da bo upošteval določilo, da minister usmerja delo policije. »Zame to ne pomeni, da tam sedi in gleda,« je dodal in nadaljeval, da zanj to pomeni, da poda svoja stališča, na primer kje je treba delo intenzivirati ali kje so bile stvari slabo narejene.