Opozicija z Levico (za zdaj) preprečila širitev pooblastil Sove

Nova strategija nacionalne varnosti naj bi dala temelje za pripravo različnih zakonskih novosti, tudi spremembe zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova). Včeraj bi moral o dokumentu odločati matični parlamentarni odbor za obrambo, a se je zapletlo. Sprejemanje nove strategije nacionalne varnosti je obstalo.

Devet glasov za, iz opozicije in Levice, je za zdaj zamrznilo spremembe, ki so si jih zamislili v obveščevalnih krogih. Odbor za obrambo o dokumentu, ki naj bi omogočil širitev pooblastil Sove, namreč na predlog poslanca SDS Žana Mahniča sploh ni odločal, saj je bil izglasovan sklep, da naj se o novi strategiji nacionalne varnosti pred tem pravi javna razprava. Osem poslancev strank Šarčevega petorčka je temu nasprotovalo.

Plenarna razprava o novi strategiji, zdaj veljavna je stara devet let, je bila sicer predvidena za junijsko sejo državnega zbora, a jo bo po včerajšnji odločitvi odbora za obrambo mogoče opraviti kasneje. Kdaj natančno, za zdaj ni jasno.
 

Spremembe, o katerih se ne govori

Slovenska javnost za zdaj bolj malo ve, kaj se ji obeta na področju delovanja Sove. O predlogu nove strategije nacionalne varnosti so namreč, ne glede na pomembne spremembe, ki jih prinaša, doslej opravili le dve razmeroma neodmevni javni soočenji mnenj, in sicer v državnem svetu ter na okrogli mizi na fakulteti za družbene vede. Najpomembnejši spremembi sta dve: Sova naj bi dobila pooblastilo za tajno vstopanje v prostore in tajno snemanje slovenskih državljanov.



 
Dokument med drugim na novo določa varnostna tveganja. Viri ogrožanja nacionalne varnosti se ne delijo več na globalne in nacionalne ter nadnacionalne. Nevarnost za varnost so zdaj ponovitve množičnih migracij, vračanje tujih borcev, integracija migrantov v družbo, ekstremizem, kibernetske grožnje, terorizem in podobno. V okviru odzivanja na terorizem in nasilni ekstremizem (levi, desni, religiozni) je za varovanje ustavne ureditve predvideno povečanje pooblastil Sove, kot so predvideli pripravljavci nove strategije nacionalne varnosti, bi temu sledila tudi ustanovitev novega organa za preprečevanje zlorab pooblastil Sove. Dodana je tudi dikcija, da naj bi se ta pooblastila obveščevalcev uporabljala le s sodbo odredbo. Če bodo s tajnimi prisluhi obveščevalci potrdili razloge za obstoj kaznivega dejanja po kazenskem zakoniku, bo Sova primer predala policiji. Kakšne bodo konkretne rešitve v novem zakonu o Sovi, na pristojnem resorju, ministrstvu za pravosodje, še ne znajo odgovoriti. Včeraj so nam pojasnili, da bodo konkretne rešitve lahko začeli pripravljati, ko bo parlament sprejel dokončno verzijo strategije.



 

Ne znajo opredeliti ekstremizma

Ko so o novostih razpravljali v državnem svetu, jih je zanimalo, katera varnostna tveganja za Slovenijo so večja ali izrazitejša. A v odgovor so slišali, da je prioritete težko določiti. Ko so prosili za natančno pojasnilo posameznih pojmov in na primer želeli odgovor na vprašanje, kdo bo opredelil posameznika kot ekstremista, ki mu bo Sova preventivno prisluškovala, jim je bilo pojasnjeno, da glede »merjenja ekstremizma in nasilnega ekstremizma ter radikalizacije obstajajo odprta vprašanja, o katerih ni enotnih odgovorov in si jih postavlja tudi Evropa.« Kje je torej stopnja, na kateri nekdo postane radikalen in nevaren in ga je treba tajno spremljati? Opredelitev takšnih posameznikov je lahko zelo subjektivna, ohlapna, omogoča zlorabe, zlasti politike, saj je Sova dejansko v njenih rokah.




Trenutno lahko hišne preiskave v naši državi izvaja le policija, o njim mora biti osumljeni obveščen. Policija je nedavno s spremembo zakona o kazenskem postopku dobila tudi možnost uporabe tako imenovanih lovilcev IMSI. Gre za prenosne lažne bazne postaje mobilne telefonije, s katerimi je mogoče slediti in locirati posameznega uporabnika mobilne telefonije, dobiti njegovo številko, z zmogljivejšimi tipi naprave pa mu je mogoče tudi prisluškovati.