Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Andrej Vizjak o interpelaciji: Gre za politični boj

Opozicijske poslanske skupine LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani poslanci so vložile interpelacijo zoper ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka.
Vizjak je napovedal, da bo vložil ovadbe proti snemalcem in tistim, ki so posnetke uporabili. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Vizjak je napovedal, da bo vložil ovadbe proti snemalcem in tistim, ki so posnetke uporabili. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
27. 10. 2021 | 13:15
27. 10. 2021 | 16:50
5:23

V izjavi za javnost so predstavniki LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani poslanci izpostavili, da Andrej Vizjak ne ščiti okolja, ampak deluje proti njemu ter da deluje nezakonito in netransparentno v škodo države. Očitajo mu tudi načrtno omejevanje možnosti civilni sferi, da sodeluje pri pripravi gradbene in okoljske zakonodaje ter favorizira dobičarske parcialne interese na račun nepovratne škode, povzročene okolju.

Njihova poteza sledi objavi posnetka izsekov pogovora Vizjaka s poslovnežem Bojanom Petanom, solastnikom Term Čatež, iz leta 2007, ki ga je objavila POP TV, in razkriva, kako je tudi takratni minister Andrej Vizjak prepričeval Petana, naj ne povečuje lastniškega deleža v družbi Terme Čatež v zameno za to, da mu bo nadzorni svet poslušen. Pogovor se dotika tudi izogibanja plačilu davkov.

Interpelacija zoper Vizjaka je namreč četrta, ki jo je vložila opozicija. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Interpelacija zoper Vizjaka je namreč četrta, ki jo je vložila opozicija. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Vizjak vztraja, da je posnetek lepljenka več pogovorov, posnetih na različnih lokacijah, tako v naravi kot v gostinskih prostorih. Odstopiti ne namerava. »Za mene je še huje, če se govori o lepljenki, potem to pomeni, da je to njegov modus operandi. Torej da je na različnih dogodkih in različnih časih svetoval to,« je pojasnil prvopodpisani pod interpelacijo Brane Golubović, vodja poslanske skupine LMŠ, in navedel, da pričakuje, da bodo z interpelacijo dokazali, da bi moral biti Vizjak že bivši minister, če bi ta vlada spoštovala integriteto in če bi predsednik vlade Janez Janša ravnal, tako kot je v času svoje prve vlade.

»V zadnjih dneh smo slišali, da je ozračje v državi razgreto in s tem se strinjamo v LMŠ, a največji delež odgovornosti za to ima vlada s svojo ministrsko ekipo. Minister Vizjak bi lahko odstopil in umiril to zadevo,« je dejal Golubović in spomnil na odstope nekdanjih ministrov iz prve Janševe vlade. Sedaj pa po njegovih besedah ministri ne odstopajo, tudi ko kršijo zakonodajo in ko se ne spoštujejo sodnih odločitev. »Ne moremo biti tiho, ker bi to pomenilo, da se strinjamo in pristajamo na to stanje, ki ni dobro. Zoper ministra Vizjaka, Dikaučiča, Hojsa in ministrico Kustec smo vložili interpelacijo in vsi ti štirje imajo možnost, da odstopijo in umirijo razmere, ampak zelo močno dvomim, da si želijo,« je še povedal.

Tudi v NSi in SMC so od njega zahtevali pojasnila, a so po pogovoru z njim navedli, da čakajo na dokazila o pristnosti posnetka. Do kdaj in na koga bodo čakali, ni jasno. Bo pa najkasneje na glasovanju o interpelaciji torej jasno, kolikšno podporo še uživa znotraj koalicije in pri njenih podpornikih. Vizjak je bil tarča številnih očitkov v času vodenja okoljskega ministrstva tudi znotraj svoje SDS, v NSi pa je bilo po fiasku na referendumu o zakonu o vodah slišati pričakovanja, da bi moral odstopiti in tako razbremeniti vlado pri njenem nadaljnjem delovanju.

Predlog interpelacije zoper Vizjaka je sicer dopolnjen predlog interpelacije, ki ga je LMŠ poleti že poslala v usklajevanje SD, Levici in SAB in se je nanašal predvsem na sprejemanja zakona o vodah, a se takrat nato za njeno vložitev niso odločili oziroma so jo dali na stran in pohiteli z vložitvijo interpelacije zoper izobraževalno ministrico Simono Kustec in pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča. Sledila je še interpelacija zoper notranjega ministra Aleša Hojsa.

Kot so v LMŠ takrat še zapisali, naj bi okoljski minister nosil tudi neposredno odgovornost za sprejetje okoljsko in družbeno škodljivega zakona o vodah, s čimer je po njihovih navedbah kršil ustavo, parlamentarni poslovnik, zakonodajo, mednarodne pravne akte in skupne cilje celostnega upravljanja z okoljem. Med očitki, ki so jih nanizali, je tudi nedostojen in zaničevalen odnos do izida referenduma.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine