Oploditev

Če še niste dopolnili 40 let in ste rojeni v Sloveniji, ste morda med nekaj odstotki populacije, ki je bila spočeta z biomedicinsko pomočjo. V leto 1983 namreč sega prva uspešna zunajtelesna oploditev, zdravljenje neplodnih parov pa so sicer na Ginekološki kliniki Ljubljana začeli že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.

Tretja knjiga prve izdaje SSKJ, ki vsebuje slovarske sestavke iztočnic od Ne do Pren in torej vključuje tudi besedo oploditev, je izšla leta 1979, zato lahko v njej najdemo le besedno zvezo umetna oploditev, ki je razložena kot »oploditev z vnašanjem semena v rodila brez spolnega dejanja«, besedna zveza zunajtelesna oploditev pa je prvič uslovarjena v slovarskem delu Slovenskega pravopisa 2001.

Listkovna kartoteka, v kateri so shranjeni iztržki iz različnih leposlovnih in neleposlovnih besedil, prepisi razlag iz domačih in tujih slovarjev ter enciklopedij, vprašanja terminološkim svetovalcem in njihovi odgovori nanje, je bila glavni vir za pripravo SSKJ. Iz listkov pri besedah oploditi in oploditev lahko razberemo, da so se avtorji slovarja s pomočjo terminoloških svetovalcev zlasti spraševali, kako poljudno, a hkrati z vidika vseh strok ustrezno razložiti te besede, ki se uporabljajo za vsa živa bitja, od rastlin do človeka.

Z željo po strokovni ustreznosti in ustrezni slovarski predstavitvi tudi najnovejših znanstvenih spoznanj pri pripravi novega splošnega razlagalnega slovarja eSSKJ sodelujemo s 94 strokovnjakinjami in strokovnjaki z različnih področij, ki običajno poleg svojih raziskav s pregledi nastajajočih slovarskih sestavkov opravljajo družbeno izjemno pomembno delo.

Nujno je, da so ključna znanstvena dognanja in spomini nanje tudi v medijih bolj izpostavljeni, kajti znanje oplaja družbo, znanje s področja zunajtelesne oploditve pa še prav posebej.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Mija Michelizza.