Omilitev pogojev in več upravičencev do pomoči

Ljubljana – Državni zbor bo zakonodajne predloge, ki vsebujejo vrsto ukrepov in popravkov ukrepov paketa za omilitev posledic epidemije, sprejemal po hitrem postopku. Takoj po njihovi potrditvi v sredo pa bi lahko odločal tudi že o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o vseh treh predlogih zakonov – to predlaga vlada –, a le, če se bo državni svet takoj odrekel zahtevi za vložitev veta. Tako bi lahko zakonodajni paket v razglasitev poslali takoj.

Poleg likvidnostne pomoči v gospodarstvu se prvi zakon ukvarja še z višanjem povprečnin s 589,11 na 623,96 evra, drugi se osredotoča predvsem na omilitev pogojev in razširitev nabora upravičencev pomoči. S tretjim zakonom, ki se nanaša na sodne in upravne zadeve, pa želi vlada omogočiti postopno sproščanje sodnih in upravnih zadev, ob hkratnem varovanju zdravja zaposlenih in strank.


 

Omilitev pogojev

Za delodajalce, ki jim država subvencionira plače za čakajoče na delo, kot tudi za samozaposlene bo tako po novem meja za koriščenje pomoči ob upadu prihodkov za deset odstotkov. Če niso poslovali v celotnem lanskem letu, so do pomoči upravičeni, če se jim bodo povprečni mesečni prihodki letos znižali za več kot desetino glede na povprečne mesečne prihodke lani. Do te pomoči so po novem upravičeni tudi delodajalci iz zavarovalništva, ki imajo do deset zaposlenih – gre predvsem za manjše zavarovalne posrednike – ter humanitarne in invalidske organizacije. S spremembo kriterija padca prihodkov glede pomoči je vlada uslišala predlog gospodarstva. A po mnenju Gorana Novkovića, izvršnega direktorja Kluba slovenskih podjetnikov, bodo do pomoči prikrajšana investicijsko najbolj razvojna podjetja: »Stroškov ne bo mogoče veliko zmanjšati, prihodki pa bodo precej padli, a na lansko raven ali malo pod njo. To pomeni, da bodo mnoga med njimi v slabši finančni kondiciji kot tekmeci iz drugih držav, ki bodo s podporo poskrbele, da bodo njihova najbolj perspektivna podjetje v dobri kondiciji pričakala tržno tekmo ob izhodu iz krize.«

Vsi delodajalci, ki koristijo ta ukrep, sicer lahko delavca pokličejo nazaj na delo za sedem poljubnih dni v mesecu, in ne več za sedem zaporednih dni. »To bo olajšalo organizacijo dela,« je dejal Novković in se zavzel za možnost skrajšanega delovnega časa. Razmislek o tem je napovedal tudi vodja vladne posvetovalne skupine Matej Lahovnik.

Ta je tudi zadovoljen, da bodo podjetja kljub uporabi pomoči lahko zaposlenim izplačala nagrade za poslovno uspešnost, če bo seveda podjetje kljub razmeram uspešno poslovalo: »To je močna motivacija za zaposlene.«

Tudi do temeljnega mesečnega prihodka in oprostitve plačila prispevkov, ki pripada samozaposlenim, verskim uslužbencem, družbenikom in kmetom, bodo po novem lahko upravičene tudi nekatere v prvem paketu spregledane skupine, kot so na primer tisti, ki so jim priznane pravice iz starševskega varstva, in družinski pomočniki.
 

Oprostitev plačila najemnin

Najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti države ali lokalnih skupnosti, ki ne morejo opravljati gospodarske dejavnosti, od razglasitve epidemije do njenega konca ne bo treba plačevati najemnine.


 

Več upravičencev do enkratne pomoči

Poleg rednih študentov bodo do enkratne pomoči v višini 150 evrov upravičeni tudi izredni študenti s stalnim prebivališčem – vlada ocenjuje, da gre za približno 57.000 posameznikov –, ki niso zaposleni. Izplačilo za vse je po novem določeno do 1. junija. Dodatek v enaki višini bo pripadal tudi invalidom, družinskim pomočnikom, rejnikom, upravičencem do starševskega dodatka, dodatka za nego otroka, materinskega oz. starševskega nadomestila, upravičencem do delnega plačila za izgubljeni dohodek zaradi nege in varstva otroka ter vojnim veteranom in invalidom, ki jim je veteranski oz. družinski dodatek edini prejemek.

Upravičenec do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 30 evrov za otroka pa bo tudi eden od staršev ali druga oseba za vsakega otroka, za katerega je upravičen do otroškega dodatka v prvem do šestem dohodkovnem razredu.

Do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini med 130 in 300 evri, ki ga bodo ob izplačilu aprilske pokojnine prejeli upokojenci, bodo upravičeni še prejemniki poklicnih pokojnin, ki prejemajo pokojnino, nižjo od 700 evrov, in kmetje, ki so dopolnili 65 let, a niso upravičeni do upokojenskega solidarnostnega dodatka in njihovi dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka.


 

Nov institut nadomestila

Dodaja pa se tudi nov institut nadomestila plače v višini 513,64 evra bruto zaradi izgube zaposlitve za tiste posameznike, ki jim je prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga do 13. marca. Brezposelne, prijavljene na zavod za zaposlovanje, pa se lahko napoti na sezonsko delo v kmetijstvu.
 

Vrednotnice

Za pomoč turističnim podjetjem predlog zakona uvaja vrednotnice, ki jih lahko organizatorji potovanj izdajo potrošniku, namesto da bi mu vrnili že vplačani znesek. Unovčiti jih bo mogoče v 24 mesecih od izdaje. Če potrošnik tega ne bo storil, pa bo lahko od organizatorja potovanja zahteval vračilo zneska v denarju. Če se potrošnik s ponujeno vrednotnico ne strinja, lahko od organizatorja potovanja zahteva vračilo vseh plačil. Ta mora plačila vrniti v enem letu po razglasitvi prenehanja epidemije.
 

Odpadna embalaža

Novela protikoronskega zakona prinaša tudi interventno rešitev za odpadno embalažo. Komunalna podjetja bi jo tako lahko oddala neposredno izvajalcem obdelave, pri čemer bi račun obdelave plačala država. Za ta namen je za čas trajanja zakona predvidenih slabih osem milijonov evrov.