Okužba v službi – v karanteni polna plača

Ljubljana – Vlada je ob sprejemanju prvih treh protikriznih svežnjev ocenila, da bo njihov javnofinančni učinek približno štiri milijarde evrov. Do zdaj pa so, po podatkih Fiskalnega sveta, izdatki iz državne blagajne znašali 1,1 milijarde evrov, poleg tega je bilo odobrenih še za 259 milijonov evrov odloženih oziroma obročnih plačil davčnih obveznosti. Za četrti interventni zakon PKP#4, ki je včeraj začel parlamentarno pot na matičnem odboru, je predvidenih okoli 370 milijonov evrov.

Kot odgovor na prihodnje izzive je minister za delo Janez Cigler Kralj predstavil zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19, ki ima štiri poglavitne rešitve. Za gospodarstvo najpomembnejše je podaljšanje ukrepa začasnega čakanja na delo za vse panoge, vsaj do 31. julija, in z možnostjo dvakratnega podaljšanja, zgolj s sklepom vlade, do konca septembra. Namen teh določb je ohranitev zaposlitev, samo junija so na zavodu prejeli 10.907 vlog za sofinanciranje začasnega čakanja na delo za 64.642 zaposlenih. Upravičeni gospodarski subjekti prejmejo od države 80 odstotkov 80-odstotnega nadomestila za posameznega delavca, kar pa je navzgor omejeno z 892 evri bruto, kolikor sicer znaša najvišje nadomestilo za brezposelnost, delodajalec pa mora prispevati 20 odstotkov.



Drugo pomembno področje, ki ga ureja zakon, je prenos plačila nadomestila za odrejeno karanteno z delodajalca na državo, kadar delodajalec zaposlenemu ne more odrediti dela na domu. Višina nadomestila bo odvisna od vzroka, je pa koalicija včeraj spremenila prvotno besedilo. Vložila je amandma, po katerem delavec ob zavestnem odhodu v državo, ki je na rdečem seznamu, ob odrejeni karanteni ostane brez nadomestila, razen v primeru rojstva otroka ali smrti v družini, ko mu pripada 50-odstotno nadomestilo. Delavec, ki se odpravi v državo na zelenem ali rumenem seznamu in mu je ob prehodu meje odrejena karantena ali mu je odrejena zaradi stika z okuženo osebo, pa ne more delati od doma, ima pravico do 80-odstotnega nadomestila. Kdor mora v karanteno zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela, pa je upravičen do 100-odstotnega nadomestila. V nasprotju z določili o podaljšanju čakanja na delo, ki bodo veljali od 1. julija, pa bo država prevzela plačevanje karantene šele s sprejetjem PKP#4.

Za domove za starejše občane, ki so finančno in kadrovsko podhranjeni, kar se je posebej odrazilo v prvem valu epidemije, bo vlada namenila interventno pomoč, in sicer 31 milijonov evrov za zaposlitev dodatnih kadrov v naslednjih dveh letih. Kriterije, kako se bo ta denar delil med 102 domovoma, naj bi pripravili v dveh mesecih. Četrta točka zakona pa je pravna podlaga za vzpostavitev aplikacija za opozarjanja na stike z okuženimi.

Številne kritike opozicije

Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je, tako kot pri vseh prejšnjih protikriznih paketih, spisala obsežen seznam pripomb, med drugim je ponovila, da bi bilo treba v postopku sprejemanja zakona skrbno pretehtati, ali vse vsebine predstavljajo le nujne ukrepe, za katere ni dopusten razpis zakonodajnega referenduma.

»V četrtem protikoronskem zakonu lahko vidimo enake napake kot v preteklih svežnjih, le še v nekoliko bolj zaostreni obliki,« je bil kritičen Miha Kordiš (Levica). Opozicija, ki je vložila vrsto dopolnil, opozarja, da so mnogi ostali brez pomoči, med drugim številni samozaposleni, ki še vedno ne smejo opravljati svoje dejavnosti in so povsem brez prihodkov.