Po vrnitvi iz države z rdečega seznama brez nadomestila

Ljubljana – Poleg pravne podlage za vzpostavitev aplikacije, ki vzbuja največ pozornosti v javnosti, zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val epidemije covid-19 oziroma PKP#4 prinaša več pomembnih ukrepov za gospodarstvo in prebivalstvo. Bodo pa nekateri veljali za nazaj, od 1. julija, nekateri pa bodo začeli veljati s sprejetjem zakona.

Čeprav je imela vlada že maja namen, da bi stanje na trgu dela reševala le s shemo skrajšanega delovnega časa, se kaže, da so bila opozorila delodajalcev že takrat utemeljena. V številnih panogah se je obseg naročil precej zmanjšal ali imajo še najprej omejitve pri poslovanju, zato le s subvencijami za skrajšani delovni čas ne bi mogli ohraniti delovnih mest.

Sofinanciranje čakanja na delo, ki ga je samo junija koristilo 10.907 delodajalcev za 64.642 zaposlenih, so z včeraj sprejetim PKP#4 podaljšali še v julij in bo v tem delu torej deloval retroaktivno, so pa že v samem zakonu določili, da je ukrep – samo s sklepom vlade in ne več s posebnim zakonom kot do zdaj – mogoče še dvakrat podaljšati, najdlje do 30. septembra.

»Uvajamo pa tudi varovalko, da delodajalec v obdobju koriščenja ukrepa ne bo mogel odpuščati iz poslovnega razloga ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov,« je zagotovil minister za delo Janez Cigler Kralj.

Če sklepamo po podatkih ministrstva za delo, se za zdaj več podjetij odloča za čakanje kakor za skrajšani delovni čas – za subvencioniranje tega so na zavodu za zaposlovanje do 5. julija prejeli 5078 vlog za 27.972 oseb.



Drugi ukrep PKP#4 je prenos plačil za odrejene karantene z delodajalcev na državni proračun, pri čemer so spremenili tudi višine nadomestil glede na vzrok za karanteno. Tako bodo tisti, ki ne bodo mogli v službo zato, ker so bili v stiku z okuženim med opravljanjem dela, upravičeni do polne plače, tisti, ki bodo kje drugje v stiku z okuženim ali jim bo karantena odrejena po vrnitvi iz države na zelenem ali rumenem seznamu, bodo prejeli 80 odstotkov plače. Kdor bo zavestno šel v državo na rdečem seznamu, pa po vrnitvi ne bo prejel nadomestila, razen v primeru smrti v družini ali ob rojstvu otroka, ko bo 50-odstotno, a ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.

»Naj povem, da so bile te spremembe in lestvica višine nadomestila dogovorjene na delovni skupini ekonomsko-socialnega sveta, ko smo se sestali s socialnimi partnerji,« je poudaril minister. Prenos bremena na državo in nova lestvica bosta veljala za naprej.

V zakonu je tudi določilo, da bo država financirala kadrovske okrepitve v socialnovarstvenih zavodih, predvsem v domovih za starejše občane v javni mreži v prihodnjih dveh letih. Se je pa člen, ki bo podlaga za razdelitev 31 milijonov evrov, od prve verzije zakona spremenil tako, da bo država financirala tudi dodatne kadre na Zavodu RS za zaposlovanje, kjer so, po ministrovih besedah, glavni izvajalci interventnih ukrepov.



»Če samo omenim 300.000 zahtevkov za zaščito delovnih mest na različnih ponujenih ukrepih v dosedanjih paketih PKP v treh mesecih,« je utemeljil Cigler Kralj in dodal, da bodo tudi v prihodnje imeli zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju odzivnega trga dela. Ni pa povsem jasno, koliko bo vlada namenila za kadre na zavodu oziroma ali bodo vključeni v razrez 31 milijonov.

Predstavniki opozicije so večkrat spomnili na opozorila zakonodajnopravne službe državnega zbora, da je umeščanje vsebin, ki ne predstavljajo nujnega ukrepa, za katerega je nedopusten razpis referenduma, v tak interventni zakon sporno. Vladi očitajo tudi, da je pozabila na številne, ki so jih posledice epidemije hudo prizadele.