Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Odprava posledic napada je Univerzo v Mariboru stala 140.000 evrov

Vse deluje, kot mora, a kriminalistična preiskava izvora težav še poteka.
Zdravko Kačič, rektor mariborske Univerze. FOTO: Tadej Regent
Zdravko Kačič, rektor mariborske Univerze. FOTO: Tadej Regent
21. 1. 2025 | 16:41
21. 1. 2025 | 16:41
2:44

Na Univerzi v Mariboru so odpravili večino posledic kibernetskega napada, ki je 23. oktobra onesposobil njen informacijski sistem. »Vse deluje normalno, nič ni bilo izgubljeno,« je danes za STA povedal rektor Zdravko Kačič. Stroške odprave posledic vdora ocenjuje na okoli 140.000 evrov, kriminalistična preiskava izvora težav pa še poteka.

»Nadaljujemo preiskavo suma storitve kaznivega dejanja napada na informacijski sistem,« so za STA povedali na mariborski policijski upravi.

image_alt
Na Mariborski univerzi še niso prejeli zahtev kibernetskih napadalcev

Med drugim preučujejo elektronske podatke, ki so jih pridobili v okviru preiskave, pri tem pa sodelujejo tudi s tujimi organi pregona in drugimi organizacijami. »Prve ugotovitve kažejo na to, da je prišlo do napada na informacijski sistem z okužbo z enim od 'izsiljevalskih' virusov,« so dodali na policijski upravi.

Univerza od napadalcev ni dobila nobenih zahtev, prav tako ne kaže, da bi bili kakšni podatki odtujeni. Preverjali smo, kolikor je pač mogoče, in nikjer nismo zasledili, da bi kdorkoli kaj na temnem internetu ponujal, pravi rektor.

Povzročena škoda se tako meri (le) v stroških odprave blokad informacijskih storitev in njihovega ponovnega vzpostavljanja. Po rektorjevih besedah znaša okoli 140.000 evrov. »Tu gre za plačilo dela zunanjih strokovnjakov,« je pojasnil.

image_alt
Vsak dan je najmanj eno slovensko podjetje tarča kibernetskega napada

Za univerzo je po njegovih besedah najpomembneje, da informacijski sistem spet »normalno« deluje, o napadu 23. oktobra pa, tudi iz varnostnih razlogov, ne želi več javno govoriti.

Ob robu današnjega posveta Mladi in gospodarstvo je povedal le še to, da je univerza že prej nadgrajevala svoj varnostni sistem. »Ta izkušnja je mogoče prispevala k temu, da akademska skupnost zdaj bolje razume ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje varnosti. Prej so se jim nekateri močno upirali, ker so jih mogoče razumeli kot omejevanje akademske svobode, zdaj pa tega upora ni več in smo lahko naredili pomemben skok naprej,« je dejal.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine