»Odpoklic nadzornikov RTV neustaven«

Zakonodajna-pravna služba je namreč po zahtevi opozicijskih strank s podporo SMC, naj se opredeli do predlagane razrešitve dveh nadzornikov, zapisala, da je predčasno prenehanje mandata dopustno le v okviru zakonskih razlogov, torej v primeru odstopa ali neizpolnjevanja pogojev za imenovanje.

Ker pa je predlog SDS brez razrešitvenega razloga, izpostavljajo, da takšna razrešitev ne bi bila skladna z zakonom o RTV in ustavo. Na to so ob podobni potezi parlamentarce opozorili tudi v času Janševe vlade leta 2012. Dodatno jih opominjajo še na sodbo ustavnega sodišče iz leta 2018, iz katere v primeru predčasnega prenehanja mandata članov uprave agencije za upravljanje kapitalskih naložb izhaja, da mora pristojni organ pri imenovanju in razrešitvi spoštovati zakonske pogoje. In nato tudi vrhovnega sodišča lani, ki je izpostavilo, da se mora posamezniku v postopku razrešitve zagotoviti ustavno procesna pravica jamstva, kar pomeni pravico do izjave, do kontradiktornega postopka in obrazložene odločitve.

Koalicija – zadeve ne želijo vsebinsko komentirati v prav nobeni stranki, a posamezni sogovorniki izpostavljajo, da bodo mnenje verjetno upoštevali – se je pri menjavi nadzornikov, Danila Tomšiča in Boruta Žagarja, sklicevala na 26. člen zakona o RTV, ki govori o sorazmerni zastopanosti političnih strank. SDS je zatrjevala, da bi kot največja stranka morali imeti predstavnika v nadzornem svetu, drugi pa bi pripadel opoziciji. Preostali trije nadzorniki, ki sodijo v kvoto nadzornikov državnega zbora in so bili imenovani na predloge SMC, NSi in Desusa, pa bi ostali. A omenjeni člen o sorazmernosti je po navedbah zakonodajno-pravne službe le napotilo ob vsakokratnem imenovanju, ne pa razlog za razrešitev.

Vlada je pred tem iz 11-članskega nadzornega sveta iz svoje štiričlanske kvote predčasno razrešila tri člane in imenovala Boruta Rončevića, Antona Tomažiča in Draga Zadergala.