»Odpoklic zgolj zato, da se sestavo zapolni s pripadniki svoje politične opcije, pomeni konec neodvisnosti in suverenosti«

Ljubljana – Vlada je skladno s svojimi pristojnosti zamenjala tri od štirih predstavnikov, ki jih vlada lahko imenuje v enajstčlanski nadzorni svet, in tako za preostanek mandata imenovala Boruta Rončevića in Draga Zadergala, ki sodita v krog SDS, in Antona Tomažiča iz kroga NSi. Na ministrstvu za kulturo pojasnjujejo, da gre pri menjavi za zakonito izvajanje ustanoviteljskih pravic vlade skladno z zakonom o RTV, »za kar pa niso predpisani nobeni konkretni razlogi«.

Odziv na potezo vlade Janeza Janša, člani katere so do zdaj že večkrat spotaknili ob delovanje RTV Slovenija, je pričakovano oster: generalni direktor Igor Kadunc napotuje na svoje besede, ki jih je tik pred menjavo nadzornikov izrekel v državnem zboru, še vedno v upanju, da do nje ne bo prišlo: »Nadzorni svet RTV Slovenija je neodvisni organ. Odpoklic njegovih članov zgolj zato, da se sestavo zapolni s pripadniki svoje politične opcije, pomeni konec neodvisnosti in suverenosti javne radiotelevizije in hkrati tudi največje kulturne ustanove v državi.«

 

Bodo sledile nove menjave? V koaliciji po do zdaj dostopnih informacijah niso govorili tudi o menjavi petih nadzornikov, ki jih imenuje državni zbor, a tudi če bi se ta poteza zgodila, ne bi bilo nepričakovano. Prav ob imenovanju predsednika nadzornega sveta Andreja Graha Whatmougha leta 2015, ki ga je predlagala SMC, je SDS protestirala in preostalim poslancem očitala, da so zavestno kršili določbo 26. člena zakona o RTV, ki govori o sorazmerni zastopanosti političnih strank v nadzornem svetu RTV Slovenija, kamor državni zbor lahko imenuje pet predstavnikov. Ti so trenutno imenovani še na predloge NSi, Desus, SD in LMŠ.

Obvladovanje nadzornega sveta je bilo do zdaj vedno bojišče za del politike, ki je tako poskušala delno vplivati na RTV Slovenija prek nadzora nad financami, še bolj pa to velja za 29-članski programski svet, ki potrjuje in tudi razrešuje generalnega direktorja ter direktorja televizije in radia. In razmerja moči se bodo tudi tam najverjetneje nekoliko premešala, saj je državni zbor pred imenovanjem osmih programskih svetnikov na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija, za kar je prijavljenih kar 62 kandidatov in kandidatov. Med znanimivejšimi so tudi psihoanalitik Roman Vodeb, publicist Tomaž Štih, Domen Savič, Alenka Gotar ... Mandatno-volilna komisija bo zadevo obravnavala v torek, in kot je v navadi, je moč pričakovati, da se bo koalicija uskladila glede kandidatov, ki jih bo podprla.
 

Kako do stabilnega financiranja?

Ker nadzorni svet še ni potrdil finančnega načrta – programski svet je temu že pokimal –, se javna radiotelevizija v tem času še vedno financira po dvanajstinah. Zaradi izbruha epidemije do glasovanja na marčni seji ni prišlo, zato so sklep o financiranju po dvanajstinah podaljšali do konca maja. A kot pravi Igor Kadunc, je sprejetje finančnega načrta negotovo, saj se pojavlja dvom o smiselnosti tega, ker bo letos gotovo nujen rebalans tako programsko-produkcijskega kot tudi finančnega načrta. »O vsem tem se bomo na podlagi podatkov za prve tri mesece in na podlagi ocene do konca junija 2020 posvetovali s predsednikom nadzornega sveta,« poudarja Kadunc, ki zaradi sedanjih razmer ne pričakuje veliko od uresničitve projekta prenove zakona o RTV, ki naj bi jim – tako je obljubljala vlada Marjana Šarca – zagotovil stabilen vir financiranja. »Verjetno bo treba iskati rešitve najprej v drugi smeri,« razmišlja generalni direktor.

Da je sistem financiranja RTV Slovenija zastarel ter da ga je treba spremeniti, da bo hiša »dobila dovolj sredstev, s katerimi bo lahko še naprej izpolnjevala naloge, pomembne za družbo, in zagotavljala sodobno tehnološko opremo«, pa je včeraj opozorila tudi Zveza evropskih radiotelevizijskih postaj (EBU) in slovensko oblast pozvala, naj se v teh težkih časih izogiba izvajanju nepotrebnega političnega pritiska na Radiotelevizijo Slovenija.