Odločitev je lahko le politična, a je težko uresničljiva

Zakonska podlaga je, a bližajo se volitve in v kampanji, kolikor je je že bilo, je bilo storjenih preveč napak.

Galerija

Zgodovina kaže, da so ukrepi v primeru novih bolezni vedno nekonsistentni. FOTO: Črt Piksi

9. 12. 2021 | 16:45

3:44

A+A-

Obvezno cepljenje da ali ne? Dilemo so na okrogli mizi ZRC SAZU reševali evolucijska antropologinja dr. Zarja Muršič, pravnik Dino Bauk, in dr. Peter Klepec ter dr. Tadej Troha s Filozofskega inštituta ZRC SAZU. Odgovor se pod črto glasi: odločitev o obveznem cepljenju je lahko le politična, zaradi bližajočih se volitev pa težko uresničljiva. Sicer pa zakonske podlage zanj ni treba na novo izumljati, ker jo imamo v 22. členu zakona o nalezljivih boleznih.

Kot je dejal Bauk, omenjeni člen obveznega cepljenja ne predpisuje le za znane otroške bolezni, temveč za vse nedoločene nalezljive bolezni, če za to obstajajo epidemiološki razlogi. Dolžnost države je, da doseže ustrezen odstotek precepljenosti, pravi, in eden od ukrepov je obvezno cepljenje. Minister za zdravje ga mora samo uvrstiti v program cepljenja ... A zakaj pride do obrata, ko ne vemo več, ali ta člen smemo uporabiti, kot se je zgodilo pri nas? »Pozabljamo na namen zakona in postajamo pikolovski do zakonske podlage. Na drugi strani pa člen, ki govori o obveznem cepljenju, ignoriramo, ne govorimo o njem in ga označimo za nedorečenega,« odgovarja Bauk. Po njegovem smo določbo o obveznem cepljenju, ki bi zagotavljala skrbno državo, žal začeli obravnavati kot pooblastilo za kršenje človekovih pravic.

Dino Bauk, pravnik in kolumnist. FOTO: Tomi Lombar

Kolektiv necepljenih posega v pravico zdravja vseh ostalih in tudi v svojega.

Dino Bauk

A kot opozarja dr. Klepec, v Sloveniji kampanje boja proti pandemiji praktično ni bilo oziroma je bila zgrešena. Z njo smo sporočali, da se pri nas ljudje cepijo, »ker niso neumni«. »Vse proticepilce smo s tem razglasili za neumne,« je kritičen Klepec, ki proticepilcem sicer priznava »racionalne razloge proti«.

Dr. Peter Klepec, filozof na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Kampanje boja proti pandemiji pri nas praktično ni; dobili smo le filme s katastrofalno poanto »cepil se bom, ker nisem neumen«. Vse proticepilce smo s tem razglasili za neumne.

Dr. Peter Klepec

Dr. Muršičeva pa je kritična zlasti do menjav strategij cepljenja, do dolgih vrst, v katerih so stali tudi naročeni za cepljenje in do financiranja kampanje.

Dr. Zarja Muršič, evolucijska antropologinja. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Obvezno cepljenje bi nas privedlo do rezultatov Portagalske, kjer imajo nove primere covida-19, a se smrti nniti hospitalizacije ne povečujejo. PCT ne deluje ne v Avstirji ne v Nemčiji. Ne počutim se varno, ker na vratih lokala pokažem PCT.

Dr. Zarja Muršič

Razpravljavci so se strinjali, da »kolektiv necepljenih posega tako v pravico zdravja vseh ostalih kot tudi v svojega«. Žal stroka pri nas ni dovolj jasno opredelila, kaj je pravica, kaj dolžnost posameznika in kaj poseg v pravico posameznika, ponudba države v slogu Odločite se sami, a mora se vas cepiti 85 % pa že v startu ni bila iskrena.

Dr. Tadej Troha, filozof na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU. FOTO: Roman Šipić

Kar sprijaznili smo se z ostankom epidemije. Če država vedno pušča en del problema nerešen ter išče načine, kako biti na to ponosen, nastane problem.

Dr. Tadej Troha

Vsi ukrepi, pravi Bauk, bi morali imeti pridih pravičnosti in pravične distribucije, da bi lahko pozvali k enotnosti. Namesto te smo se Slovenci »enotno« znašli na vrhu lestvice okuženih.

Zahvaljujoč cepljenju je v svetu danes več živih pol milijona ljudi, pri nas prek 1500.