Slovenija je na najnižji točki mednarodnega ugleda

»O non-paperju še vedno nimamo vseh odgovorov, imamo pa veliko vprašanj,« je temo današnjega pogovora povzel Ali Žerdin. Ključna značilnost non-paperjev je, da jih je enostavno zanikati, je pojasnil. A ne glede na to, kje in kako je nastal, je non-paper povzročil učinke.



V središču dogajanja sta Janez Janša in Slovenija, dodaja Janez Markeš, ki meni, da je s tem Slovenija prišla na najnižjo točko svojega ugleda v očeh mednarodne javnosti. Ključno vprašanje pa je, ali je Janša v non-paperju udeležen in koliko, meni Markeš. »V to, da je udeležen po vsem povedanem, skorajda ne more več biti dvoma,« je dodal. 

Potencialni učinki risanja meja v Bosni so izjemno nevarni, po anekdoti naj bi se vojna v Bosni začela s tem, da sta Slobodan Milošević in Franjo Tuđman v gostilni na prtičke risala, kako bi razdelila Bosno in Hercegovino, je pojasnil Žerdin. Markeš je spomnil, da je Slovenija takrat pripomogla k reševanju tega problema. Milan Kučan je poskušal iskati mir na Balkanu, zaradi česar je užival velik ugled, Janša pa se sedaj nedržavniško roga mednarodni javnosti. 



»Sodobna Bosna in Hercegovina je ameriško dete, dete Clintonove vlade,« je spomnil Žerdin, ki dodaja, da Joe Biden sodi v nadaljevanje te tradicije. Opozoril je, da je razmislek o razkosanju Bosne tako hkrati tvegana igra Slovenije v odnosu do ZDA. Markeš je pojasnil, da »ZDA daytonskega sporazuma ni več ista, kot je bila ZDA Donalda Trumpa, in Slovenija, ki je pripadala ideji združene Evrope in pohodu demokracije, ni več Slovenija, ki jo živimo danes, pod mandatom Janše«.