Od kod bomo vzeli elektriko, ko enkrat opustimo premog?

Ljubljana – Slovenska energetska sedanjost je precej klavrna: koristimo komaj za vzorec vetrne in sončne energije, vlada se je odpovedala HE na Muri, okoljsko soglasje za HE Mokrice je v ponovnem postopku, o srednji Savi ni sledu, drugega jedrskega bloka ne maramo, Teš naj bi zaprli v naslednjih 15 do 20 letih ... Od kod nam v prihodnje elektrika?

Svet si je zadal za cilj, da bo do leta 2050 rabo fosilnih goriv zmanjšal celo do 95-odstotno, a nekatere študije o razvoju energetike predvidevajo, da se bo glavnina sprememb zgodila že v naslednjem desetletju. V uredništvu smo pridobili dokument, iz katerega je mogoče razbrati, da je nedavna vladna opustitev državnega prostorskega načrta (DPN) za HE Hrastje – Mota očitno le všečen ukrep, da se Slovenija ne bo tako zlahka odpovedala hidroenergiji in da stomilijonska investicija v HE na Muri ostaja opcija, saj se odločbe o koncesiji za rabo vode na Muri, ki jo je Janševa vlada v 2006 podelila Dravskim elektrarnam Maribor (Dem), ne da preklicati brez težjih posledic za javne finance, še težje oziroma domala nemogoče pa bi jo bilo obnoviti – v nasprotju z DPN.

Mop slep in gluh štirinajst let?

Študijo umeščanja HE na Muri v prostor je za devet milijonov evrov financiral Dem. Ministrstvo za finance (MF) je okoljski resor (Mop) že februarja opozarjalo na možnost tožbe oziroma na to, da bo v primeru odvzema koncesije ali prekinitve postopka DPN »prišlo do odpisa vrednosti premoženja Dem, kar bo bistveno vplivalo na poslovni rezultat družbe in se kazalo tudi v konsolidiranih rezultatih HSE (krovne družbe Dem, o. p.), ki je v stoodstotni lasti države«. Še zlasti pa si na MF ne znajo razložiti, kako je mogoče, da Mop niti v štirinajstih letih od veljavnosti koncesijske odločbe in šest let po vladnem sklepu o pripravi DPN za HE Hrastje-Mota ter po vseh vloženih Demovih milijonih ni uvidel razlogov, ki jih za prenehanje koncesijske pogodbe navaja zdaj.

Nobena od treh variant umeščanja namreč ni bila sprejemljiva, ker da nobene od rešitev ni mogoče omiliti do ravni »nebistvenega vpliva« na okolje. S tem se ne strinja direktor Dema Andrej Tumpej, ki trdi, da bi bilo to mogoče doseči z izravnalnimi ukrepi, kot so nadomestni habitati. Dem vložka državi najbrž ne bo kar odpustll. Pravica do povračila škode je navsezadnje zapisana tudi v ustavi, po njej morajo nosilci oblasti »za protipravna dejanja, do katerih je prišlo pri izvrševanju oblasti, ustrezno odgovarjati«. MF zato takrat soglasja za prenehanje koncesije ni dalo. Na Dem pa so ocenili, da ne gre za strokovno, temveč politično odločitev, katere posledica bo, če tako ostane, po izračunih SDH tudi skoraj 200 milijonov evrov oportunitetne izgube.

Kolikšno energetsko odvisnost tvegamo?

Slovenija je sposobna s svojimi viri pokriti le 53 odstotkov potreb po energiji; uvažamo vso nafto in zemeljski plin, elektrike pa po nekaterih podatkih petino. Naše HE dajejo približno tretjino električne energije, preostalo dobimo iz jedrskih in fosilnih objektov. Glede na naravne danosti naj bi fosilno energijo nadomestila predvsem vodna – pred vetrno in sončno. A glede na (ne)dinamiko pri odločitvi za HE ter na dejstvo, da gradnja HE običajno traja vsaj desetletje, kaže, da se nam oddaljuje tudi zaveza, ki jo bo treba izpolnjevati v 2030 – to je 32-odstotni delež energije iz OVE.

Cilj za 2020 – četrtina energije iz OVE – je zamujen. Za njim že zdaj zaostajamo za tri odstotke. Brez dovolj energije iz OVE, svarijo v energetskih krogih, tvegamo finančne sankcije iz Evrope in povečan uvoz energije po cenah, ki jih bodo diktirali tuji prodajalci.