Od afere do čakanja na zgraditev kanalizacije

Prodaja občinskih zemljišč v Kolombanu nad Ankaranom, katerih končna lastnika sta postala tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs in nekdanji koprski župan Boris Popovič, se ni izkazala za sporno zaradi domnevno prenizke cene, odkriva pa pomanjkljivo urejene občinske prodaje zemljišč.



Na koprski občini so včeraj uradno potrdili, da je bila cena za okoli 4000 kvadratnih metrov veliko občinsko zemljišče v Kolombanu nad Ankaranom, ki je bilo prodano ruskemu kupcu Maratu Idrisovu, prek javne dražbe, leta 2017, slabih 263.000 evrov brez vključenega davka. To preračunonano znaša dobrih 67 evrov za kvadratni meter. Na dražbi je bil edini kupec. Glede na to, da sta parcele pozneje od Idrisova med drugim kupila tudi žena koprskega župana Borisa Popoviča (ki je bil v času dražbe še župan) in minister za notranje zadeve Aleš Hojs, je prodaja vzbudila nekaj pomislekov. Predvsem so se zastavljala vprašanja o ceni, saj so na tem območju, ki ponuja razglede na morje, nekatera zemljišča dosegla tudi bistveno višje zneske. Medijski aferi, ki je pospremila lansko jesensko (sicer neuspešno) interpelacijo proti ministru Hojsu, je sledila preiskava Komisije za preprečevanje korupcije in Nacionalnega preiskovalnega urada. Postopek pa sta ustavila, saj nista ugotovila kršitev.
 

Sum glede prednostnih informacij

Kot nam je zagotovil Radivoj Andjelković, ki je posredoval pri prodaji med Idrisovom in Hojsom ter Popovičem, hkrati pa je tudi sam kupil del istega zemljišča v Kolombanu, so sosednja zemljišča prek občinskih dražb na tem območju kupovali tudi drugi kupci, in to še po nižji ceni. To so nam potrdili tudi na koprski občini, saj je to območje komunalno neopremljeno, kar za investitorja pomeni še dodatne nezanemarljive stroške. Občina bo gradnjo manjkajoče fekalne kanalizacije, za katero je že pridobljeno gradbeno dovoljenje, izpeljala v okviru projekta »Čisto za Koper in Ankaran«, ki predvideva gradnjo javnega kanalizacijskega omrežja na območju aglomeracij Bertoki, Škofije in Hrvatini. Izgradnja preostale  komunalne opreme bo zaradi ekonomičnosti prilagojena izvajanju gradnje kanalizacijskega omrežja na območju Kolombana, so nam pojasnili.

Prav ta projekt, za katerega je občina kandidirala za evropska sredstva pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, pa v času nakupa parcel na dražbi še ni bil poznan javnosti.

Tisti, ki so veriženje zemljišč prek ruskega kupca prijavili organom pregona, so zato izpostavili, da pa je bilo s temi načrti že seznanjeno občinsko vodstvo pod takratnim županom  Popovičem. To bi utegnilo tudi pojasniti, zakaj za kupce takrat ni bilo zanimivo.

Kot so pojasnili na občini, je Radivoj Andjelković v obdobju od 2016 do konca leta 2018 zanje opravljal različne svetovalne storitve in druge aktivnosti, »vezane na prostorske, okoljske, naravovarstvene, ekološke, trajnostno razvojne in infrastrukturne projekte kot tudi svetovanje pri načrtovanju občinskih projektov, sofinanciranih iz naslova nepovratnih evropskih sredstev.« Sam je sicer omenil, da je z občino sodeloval pri projektu socialno-ekološke kmetije.
 

Rus naj bi se želel znebiti zemljišča

Andjelković je razložil, da je Rus, ki občini za zemljišče - ob upoštevanju davka - plačal 85 evrov za kvadratni meter, tega naprej prodal Hojsu in Popoviču za 105 evrov za kvadratni meter, medtem ko je bila cena zanj, ki je bil posrednik, nekoliko nižja. Že pred tem je Idrisovu prav Andjelković svetoval nakup, saj je občina to parcelo večkrat skušala neuspešno prodati prek dražbe. Ko pa jo je Rus kupil, da bi investiral v stanovanjsko sosesko, pa naj bi ugotovil, da ima zemljišče le »vrisan« dostop, v naravi pa ga od javne poti loči 8-metrska višinska razlika. Dodatno naj bi zato kupil še dve parceli in celo eno hišo, da bi vendarle rešil težavo, a se je izkazalo, da je cesta, ki vodi do njegove nepremičnine še vedno preozka.

Posledično naj bi obupal in zapustil Slovenijo, nepremičnine pa je želel prodati, a je uspel najti le kupca za hišo. Andjelković je nato od Rusa odkupil zemljišče in v to prepričal še tri znance - med katerimi sta bila tudi Hojs in Popovič.

Kot je omenil, so celo sami »udarniško« razširili ovinek na cesti, ki naj bi bil pred tem preozek za dovoz tovornjakov z gradbenim materialom. Zemljišče je še vedno komunalno neopremljeno, saj morajo počakati vsaj še kakšno leto za izvedbo prej omenjenega občinskega projekta z zgraditvijo komunalne mreže na širšem območju.

Organi pregona, ki so preučevali primer, niso ugotovili, da bi šlo za sporno veriženje zemljišč, povezano s prednostnim dostopom do informacij, in okoriščanje na račun ugodnih cen.  Poznavalci nepremičninskega trga v slovenski Istri pa vendarle opozarjajo, da se občinski nepremičninski posli odvijajo netransparentno, kar omogoča mešetarjenje z zemljišči, pa tudi slabo voljo mnogih  investitorjev.  »Občine bi morale najprej komunalno urediti območja, nato pa jih prodajati. Ponavadi parcele prodajo, komunalna oprema je vsaj na papirju razdelana, zato da lahko zaračunajo komunalni prispevek, izvedba pa sledi šele v nekaj letih. To je po moje nesprejemljivo,« je opozoril nepremičninski posrednik Daniel Lovšin.