Obvezna za okužene, za druge prostovoljna

Ljubljana – Vladna ekipa napoveduje vzpostavitev mobilne aplikacije, ki bi zaznavala stike in opozarjala na morebitne stike z okuženimi s koronavirusom. Obvezna naj bi bila namestitev za posameznike s pametnim telefonom, ki so potrjeno pozitivni na virus sars-cov-2, in morda celo tiste, ki jim je bila odrejena karantena, za vse druge pa naj bi bila prostovoljna. Nad celotnim projektom še vedno bedi ministrstvo za zdravje, medtem ko je za vzpostavitev mobilne aplikacije odgovorno ministrstvo za javno upravo, kjer so po naših informacijah naklonjeni možnosti, da bi kot podlago uporabili nemško mobilno aplikacijo, ki sta jo razvila Deutsche Telekom in SAP.

Nemška mobilna aplikacija deluje tako, da spremlja stike z drugimi uporabniki aplikacije, ki so trajali več kot 15 minut v radiju dveh metrov. Ali bo tako tudi pri nas, bo – tako vsaj predvideva osnutek zakonske podlage – odločil minister za zdravje na podlagi izhodišč NIJZ. Izmenjava in zapisovanje podatkov med mobilnimi telefoni z naloženimi aplikacijami bo predvidoma potekala prek bluetootha in naj bi bilo anonimizirano z naključno identifikacijsko kodo.

Če bo uporabnik aplikacije pozitiven na virus sars-cov-2, bo v aplikacijo vnesel kodo, ki jo je dobil od zdravnika, in šele nato bodo posamezniki, s katerimi je bil v zadnjih 14 dneh v stiku, dobili anonimizirano obvestilo o potencialnem rizičnem stiku.
Ker pa slovenska oblast v nasprotju z nemško razmišlja tudi o obvezni uporabi mobilne aplikacije za okužene posameznike in tiste z odrejeno karanteno – predsednik vlade Janez Janša je temu zelo naklonjen, minister za zdravje Tomaž Gantar pa je precej bolj zadržan –, je pričakovati vprašanja o načelu sorazmernosti takšnega ukrepa. O učinkovitosti mobilnih aplikacij za nadzor karantene, posebno ob upoštevanju, da nimajo vsi pametnega mobilnega telefona, na katerega bi si lahko naložili aplikacijo, ter da posameznik telefon lahko pusti na lokaciji in odide na drugo mesto brez njega, so že ob načelnem preverjanju take možnosti podvomili pri informacijskem pooblaščencu. »O tem se bomo sicer še pogovarjali,« je glede obveznosti po seji vlade v sredo zatrdil Gantar.
 

Kaj bo s tistimi, ki pametnih telefonov nimajo

Kakšen bi bil postopek obvezne aplikacije v praksi? Uporabnik mobilne aplikacije, ki je potrjeno pozitiven na virus sars-cov-2 ali mu je bila odrejena karantena, bi z naključno kodo za enkratno uporabo, ki bi jo prejel skupaj z rezultati testa oziroma odločbo o karanteni, vnesel v mobilno aplikacijo.

Za neupoštevanje naj bi bila predvidena tudi globa. A kako bo država zagotovila mobilno aplikacijo, ki bo delovala na vseh pametnih telefonih – predvsem starejših modelov, saj aplikacija, ki zbira podatke decentralizirano, zahteva zelo veliko prostora na telefonu – za zdaj ni povsem jasno, prav tako ne, kaj bo s posamezniki, ki pametnih telefonov nimajo.

Da bi bila mobilna aplikacija res učinkovito uporabljena, bi si jo moralo naložiti veliko več kot 60 odstotkov vseh posameznikov, torej pravzaprav vsi z mobilnimi telefoni, je pred kratkim poudarila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant.

Ker pa to skoraj ni verjetno, je takšno mobilno aplikacijo treba razumeti le kot morebitno dodatno pomoč pri obvladovanju epidemije in ne nadomestilo za iskanje kontaktov. Za zelo koristno bi se lahko izkazalo, če bi vsaj države članice EU vzpostavile mobilne aplikacije, ki bi komunicirale med seboj. V Nemčiji predpostavljajo, da bi se to lahko zgodilo v kratkem, vsaj v primeru avstrijske in švicarske mobilne aplikacije, ki uporablja programski vmesnik Appla in Googla.