Občine oškodovane za 2,5 milijona evrov

Predvidoma 10. junija bo vlada obravnavala dva nova zakona: gradbenega in zakon o urejanju prostora. Povod za pripravo prvega je odločba ustavnega sodišča, ki je ugotovilo neustavnost pri posegu v pravico do spoštovanja doma, pri drugem pa so se pokazale precejšnje vrzeli v praksi.

Spomnimo, da bo lahko po novem sodišče pred odstranitvijo nezakonitega objekta, ki posamezniku predstavlja dom, presodilo o posegu v pravico do spoštovanja doma in če bo ugotovilo, da ne gre za dom, bo inšpekcija nezakoniti objekt lahko tudi odstranila oziroma v nasprotnem ukrep odložila za pet let.

Sicer pa med novostmi na področju prostorskega načrtovanja državni sekretar na Mopu Robert Rožac omenja tudi novo »kategorijo« po imenu manjša rekonstrukcija, ki naj bi premostila vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijo in za katero ne bo potrebno gradbeno dovoljenje, temveč le prijava začetka gradnje. Kot primer manjših rekonstrukcij, ki bodo razbremenile delo upravnih enot, navaja dograditev odprtih stopnišč in dvigal. Poslej naj bi ljudje lažje, predvsem pa ceneje, prišli tudi do uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše. Za objekte, ki so bili pred letom 1998 zgrajeni z gradbenim dovoljenjem, bo mogoče pridobiti le uporabno dovoljenje.

Ali so spremembe nujne?

Kot pravi generalni direktor direktorata za prostor, graditev in stanovanja Georgi Bangiev, so »sedanji veljavni postopki preobsežni in časovno zamudni, kar ima finančne posledice, to pa je tudi razlog, da investitorji odstopajo od projektov«. Postopki morajo biti preprosti, logični in časovno sprejemljivi, dodaja.

Ali bodo z uvedbo novih zakonov v resnici takšni, bo pokazala prihodnja praksa. Napovedi so obetavne, saj naj bi vzporedno vodenje postopkov po novem nadomestilo zaporednega, kar pomeni, da bo denimo okoljski vpliv poslej mogoče vrednotiti vzporedno s prostorskim umeščanjem objekta. Z združitvijo lokacijske informacije in potrdila o namenski rabi prostora v enoten dokument pa bodo prihranili 30.000 kilogramov papirja, dodaja Bangiev.



Za implementacijo sprememb postopkov na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov in uvajanja novih zbirk podatkov bo treba med 2021 in 2026 zagotoviti 1,3 milijona evrov. Poleg stroškov naj bi zakonske novosti med drugim prinesle tudi pozitivne finančne posledice pri odmeri komunalnega prispevka. Zdaj ljudje v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja za to, da bi plačali čim manj komunalnega prispevka, pogosto navajajo manjše gradbene parcele in napačne ali pomanjkljive podatke o površini načrtovanih objektov. Posledice so prosta nezazidana komunalno opremljena zemljišča in za finančna sredstva iz komunalnega prispevka prikrajšane občine.

Po podatkih ministrstva za finance so občine med 2007 in 2019 iz naslova komunalnega prispevka letno pridobile 682 milijonov evrov oziroma v povprečju 50 milijonov evrov letno. Po vzpostavitvi storitev za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov, določitvi gradbene parcele v projektni dokumentaciji ter po izračunu komunalnega prispevka na podlagi podatkov iz dokumentacije za izvedbo gradnje ne bo več mogoče manipulirati s podatki, pravijo na Mopu. Po vzpostavitvi elektronskega poslovanja naj bi se prihodki občin iz naslova komunalnega prispevka letno povečali za pet odstotkov. Za primerjavo: v obdobju 2007-2019 bi to zneslo 2,5 milijona evrov.