Občinam letos več denarja iz državne malhe

»V letošnjem letu smo dosegli kar lepo rast glede na preteklo leto,« je dejal Gregor Macedoni, predsednik Skupnosti občin Slovenije. Na novo določena povprečnina za prihodnje leto znaša nekaj čez 771,33 evra na prebivalca (lani je bilo za letos določeno okoli 725 evrov) in skupno okoli 48 milijonov evrov dodatka zaradi podfinanciranosti nekaterih občin. Tak dogovor z ministrstvom za finance je podpisalo tudi Združenje mestnih občin Slovenije, medtem ko v Združenju občin Slovenije temu nasprotujejo.

Za leto 2026 pa bo povprečnina, se pravi denar, ki ga država namenja občinam za izvajanje z zakonom določenih nalog, znašal 775,29 evra. »Tako kot lani naslavljamo predvsem tiste občine, kjer so razlike med prihodki in stroški največje, zato bodo dobile največji del dodatka. Obenem pa bodo do tega dodatka upravičene tudi tiste najmanjše občine, ki so razvojno in investicijsko najbolj podhranjene,« je poudaril Macedoni, sicer novomeški župan. »Prav gotovo pa še obstaja neka razlika med stroški in prihodki, kar bo izziv, ki nam bo ostal za prihodnost,« je dodal.

»Ta dogovor je prelomen, ker prinaša prilagoditev sistema financiranja občin in boljše finančno stanje za vse občine, ne samo za velike,« je zadovoljen tudi Samo Turel, novogoriški župan in predstavnik Združenja mestnih občin Slovenije. Dejstvo pa je, je nadaljeval, da linearno povečevanje povprečnine, vsaj pri večjih občinah, ki imajo večje število zakonskih obveznosti in javnih uslužbencev, nikoli ne doseže vseh stroškov. Ocenil pa je, da dogovorjen korektiv stanje nekoliko omili.

Dodatek za 48 milijonov evrov

»Veseli me, da smo z dvema občinskima združenjema podpisali dogovor o višini povprečnine za leti 2025 in 2026,« je dejal finančni minister Klemen Boštjančič. »Že lani smo uvedli nastavke za ta dogovor s posebno formulo ali dodatkom k povprečnini, s katerim naslavljamo težavo podfinanciranih občin pri storitvah, ki jih opravljajo za državo. Upoštevana pa je tudi medletna rast stroškov,« je nadaljeval. Kot je podčrtal, gre za poskus sistemske rešitve, ki bo dolgoročno urejal financiranje občin.

Dodatek je določen na 1,5 odstotka pobrane dohodnine iz zadnjega znanega leta, za katero je znan podatek – se pravi za prihodnje leto bo osnova leto 2023, kar znaša okoli 48 milijonov evrov. Ključ delitve pa je ta, da tri četrtine tega zneska gre za podfinancirane občine, četrtina pa se bo delila med vse občine. »Vladna stran je temu oporekala, saj pod krinko podfinanciranih občin dajemo denar tudi drugim občinam, vendar je to kompromis,« je menil Boštjančič. Obžaloval pa je, da dogovora ni podpisalo tudi Združenje občin Slovenije, ki so vztrajali pri višji povprečnini in drugačnem delitvenem ključu za dodatek.