Občina se izogiba nadzoru svojega zavoda

Bled – Župan Bleda Janez Fajfar za torkovo sejo občinskega sveta predlaga osnutek novega temeljnega akta zavoda Turizem Bled. Po njem bi se občinski svet odpovedal neposrednemu finančnemu nadzoru Turizma Bled, ki je lani ustvaril milijon evrov prihodkov, dve tretjini od tega s turistično takso.
Blaž Račič
Kot je v imenu občine Bled in Turizma Bled v odgovoru na vprašanja Dela zapisala Romana Purkart iz Turizma Bled, osnutek akta »ne prinaša vsebinskih sprememb, ampak redakcijske popravke«. Ti so bili večinoma pripravljeni že lani, pravi Purkartova. Spomnimo, da je maja lani vodenje Turizma Bled po nekrivdni razrešitvi direktorja Jake Ažmana kot v. d. direktorja prevzel dotedanji direktor občinske uprave na Bledu Matjaž Berčon, ki velja za eno ključnih oseb blejske lokalne politike. Ažmana so iz direktorskega fotelja odnesla, kot so po razrešitvi sporočili iz Turizma Bled, »razhajanja med ključnimi deležniki blejskega turizma in direktorjem zavoda«. Po imenovanju Tomaža Roglja za direktorja Turizma Bled je Berčon z novim letom spet prevzel vodenje občinske uprave.

Župan ne vidi in ne sliši

Razlogov za sprejetje novega temeljnega akta župan ni predstavil, tudi v gradivu za občinski svet ni niti ene besedice pojasnila v zvezi s predlaganim osnutkom, pa čeprav se občina oziroma občinski svet odpoveduje pomembnim pristojnostim. Gradivu je priložen le sklep sveta zavoda Turizem Bled, ki se strinja z osnutkom. Osnutka novega temeljnega akta sicer niso pripravili v občinski upravi, ampak ga je, kot je sporočila Purkartova, pripravil »Turizem Bled v sodelovanju z zunanjo odvetniško pisarno«, pri čemer konkretna ni bila. Sprememba akta ni povezana s sprejetjem nove strategije razvoja turizma na Bledu, ki jo bo občinski svet predvidoma potrdil na torkovi seji.

Odslej le revizija

S trditvijo, da gre zgolj za redakcijske popravke, se ne strinja Leo Ličof iz blejske restavracije Okarina, ki opozarja, da se občinski svet odpoveduje bistvenim funkcijam, torej neposrednemu finančnemu nadzoru nad poslovanjem zavoda. Občinski svet je namreč doslej dajal soglasja k poslovnemu načrtu, k finančnemu načrtu, obravnaval in podajal je soglasja k poročilom o delu. Odslej bo Turizem Bled občinski svet le še obveščal oziroma seznanjal s poročili. Tudi k imenovanju direktorja zavoda občinski svet ne bo več dajal soglasja, prav tako ne k statutu zavoda. Občinskemu svetu bo ostala le zahteva za izvedbo revizije, kar po besedah Romane Purkart »zagotavlja ustrezen in zadosten nadzor nad pravilnostjo poslovanja in porabo sredstev zavoda Turizem Bled«, pri čemer »ima za izbor revizorja vsa pooblastila svet zavoda«.
To pomeni, pravi Ličof, da bodo, če bo sprejet predlagani akt, odslej o usmeritvah blejskega turizma odločali le še največji turistični akterji na Bledu (Sava Turizem, Kompas hoteli Bled, Sportinin Novi kondor, Casino Bled, Alpetour, Mercator...), ki bodo v zavodu Turizem tako še okrepili svoj položaj. Glas malih ponudnikov turističnih storitev se ne bo več slišal, precej šibkejši bo glas lokalne skupnosti. Pri tem se Ličofu zdi svojevrstna klofuta javnosti dejstvo, da bo zavod Turizem Bled po osnutku temeljnega akta denar za lastno delovanje lahko pridobival tudi iz občinskega proračuna, a bodo o njegovi porabi odločali zasebni akterji.
Z novimi, večjimi zneski turistične takse na Bledu (osnutek odloka o turistični taksi bo obravnavan na isti seji) se bo skupni znesek zbrane turistične takse, ki ga bo prejel Turizem Bled, z lanskih 646.000 evrov letos povečal na 750.000 evrov (načrtovani obseg drugih prihodkov Turizma Bled se bo po predlogu poslovnega načrta za prihodnje leto z lanskih 367.000 evrov zmanjšal na 300.000 evrov), za prihodnja leta pa izračunov še niso naredili. Ličof tudi v povečevanju letnega zneska turistične takse vidi večje apetite po porabi tega denarja.
Ker so zaradi županovega osnutka zaskrbljeni, bodo pred sejo občinskim svetnikom napisali pismo in jih opozorili na pasti, ki jih po njihovem prinaša načrtovana ureditev, je napovedal Ličof.