Ob desetih zjutraj sta prva prišla Francoza

V več kot dvesto letih zgodovine turizma v Postojnski jami tako dolgega zaprtja – našteli so kar 231 dni ali približno sedem mesecev – ne pomnijo. Jama je bila odprta celo med obema vojnama, z izjemo nekaj tednov, ko se je v njej zgodil požig z gorivom. Prav tako ni zaprla vrat med osamosvojit­veno vojno. Le leta 2014 jih je v dva dni zaprtja prisilil žled. »Kakšno veselje je bilo, ko smo ob desetih sprejeli­ prva dva francoska gosta,« je ob  ponovnem odprtju največje slovenske znamenitosti nasmejan povedal Marjan Batagelj, lastnik in predsednik upravnega odbora družbe ­Postojnska jama.

Spomin, ko so v enem dnevu morali poskrbeti za večtisočglavo množico obiskovalcev (rekordno so sprejeli celo do 7000 ljudi na dan), se ne zdi resničen. »Zadovoljni bomo, če jih bo ob koncu dneva od sto do dvesto,« je skromno pripomnil sogovornik in dodal, da je prednost zdajšnjih razmer gotovo ta, da se lahko vsakemu gostu posebej posvetijo. »V jami je poseben občutek, saj se zaradi njene prostranosti zdi, da smo v njej skoraj sami,« je nadaljeval. Brez gneče si je mogoče ogledati tudi Vivarij, podzemni »živalski vrt«, in Expo, največji muzej o krasu in zgodovini Postojnske jame.



Med posebnimi zanimivostmi, s katerimi so se prebili celo v svetovne medije, je njihovih 21 »zmajčkov«, mladičkov človeške ribice, ki so prava redkost in po Batageljevih besedah pridno rastejo ter raziskujejo okolico.
 

Vrnili so se 60 let nazaj

»Tako velik sistem, kot je naš, je težko zagnati, zato smo se odpiranja lotili postopno,« je pojasnil. Na Predjamskem gradu bodo lahko sprejeli goste šele julija, saj še dokončujejo prenovo poti. Čas zaprtja so izkoristili za zahtevne prenove infrastrukture. Za podzemni svet je bilo tako dolgo zaprtje blagodejno in po Batageljevem mnenju je v tem času potekala nekakšna regeneracija narave. Po drugi strani so doživeli drastičen upad poslovanja, ki bi jih – če ne bi imeli prihrankov in predhodno stabilne finančne kondicije – pahnil v stečaj. V primerjavi z letom 2019 so število zaposlenih zmanjšali na sto. »Še teh sto je preveč, če ni gostov.« Z 1,3 milijona obiskovalcev povprečno na leto so s pandemijo lani padli na 130.000. »Leto 2020 bi moralo biti rekordno, a je tak razplet ustavil covid-19. Padli smo na raven šestdesetih let prejšnjega stoletja, nočem niti gledati številk za nazaj. Raje se bomo usmerili v prihodnost in postopno ­ponovno rast,« je napovedal.


 

Letos pričakujejo ponovitev lanske sezone

Batagelj je bil lani kritičen do turističnih bonov, ki so veljali le za namestitve, saj je zagovarjal celovitost slovenskega turizma. »Če nam je uspelo s predlogi, da bodo turistični boni na voljo tudi za ogled naravnih in turističnih znamenitosti, smo opravili veliko delo za slovenski turizem. Pričakujemo, da bomo tako lažje preživeli letošnje leto,« je pripomnil, četudi izpada tujih gostov, ki so predstavljali kar 95 odstotkov vseh, ne morejo nadomestiti. Dodal je, da si letos poleti ne obetajo bistveno večjega obiska kot lani v tem času, prej manj. »To je realnost trenutnega stanja, če je komu všeč ali ne,« je dodal.