Potrjevanje hitrih testov smiselno, ko je pojavnost virusa nizka

V šolo se ta teden vračajo vsi učenci prve triade, po več tednih se te dni odpirajo tudi trgovine, ki so bile večji del epidemije zaprte. V Sloveniji so na včerajšnji praznični ponedeljek opravili 11.253 testiranj, odkrili pa so 357 novih okužb. Sedemdnevno povprečje okužb je padlo pod tisoč, kar predstavlja enega od pogojev za prehod v oranžno fazo. 



Na današnji novinarski konferenci so stanje glede epidemije bolezni covid-19 komentirali državna sekretarka na ministrstvu za zdravje mag. Marija Magajne, mag. Tjaša Žohar Čretnik, direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, pediater prof. dr. Tadej Avčin s Pediatrične klinike UKC Ljubljana in prof. dr. Mojca Juriševič z ljubljanske Pedagoške fakultete.

Vladno novinarsko konferenco si lahko ogledate tukaj: 



Marija Magajne je uvodoma poudarila, da glede na vsakodnevne številke novookuženih epidemija počasi usiha. Množična testiranja intenzivno izvajajo povsod po Sloveniji, hitri testi pa so po njenih besedah lahko pomemben dodaten ukrep v epidemiji, saj se tako identificirajo okuženi posamezniki. Do ponedeljka so s hitrimi testi odkrili več kot 6000 okuženih, kar je pomembno, saj bi te osebe morda virus širile brez vednosti, da so okužene. Za prihodnji teden je napovedala nov razpis za dobavo hitrih testov.

​Medtem ko so hitri testi dostopni, pa je državna sekretarka ponovno opozorila, da so manj zanesljivi, in povedala, da se stroka boji, da bi ljudje ob negativnem testu ponotranjili občutek varnosti. Potrjevanje hitrih testov s PCR-testom je smiselno takrat, kadar je pojavnost virusa v populaciji nizka. Ker se pojavnost virusa v Sloveniji manjša, je tovrstno potrjevanje pri nas smiselno, je komentirala Marija Magajne. Državna sekretarka je pojasnila tudi kriterij za plačljivost hitrega testiranja: hitro testiranje namreč ni brezplačno v primerih, ko se, denimo, delodajalci odločajo za testiranje v podjetjih. Zdravstveni domovi se lahko odločijo, da izvajajo samoplačniške teste, a morajo pri tem zagotoviti potrebe testiranja populaciji in skupinam, kot so šolniki.


 

Hitri testi v Sloveniji enakovredni preostalim na trgu

Januarja je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano prevzel PCR-teste od Slovaške, namenjene odkrivanju sprememb v dednem zapisu novega koronavirusa. Po opravljenih raziskavah »v Sloveniji ostajamo pri štirih potrjenih primerih angleške variante virusa, ki smo jih ugotovili s sekvenciranjem, izvedenim na podlagi epidemiološke indikacije,« je povedala Tjaša Žohar Čretnik.



V nacionalnem laboratoriju so prav tako verificirali hitre teste, pri čemer jih je zanimalo, ali izpolnjujejo lastnosti, ki jih je navedel proizvajalec, ter dosegajo nacionalna priporočila in priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Prav tako so preverjali, kakšni sta občutljivost in specifičnost hitrih antigenskih testov v skupini brezsimptomnih okuženih oseb v primerjavi z metodo PCR. Tjaša Žohar Čretnik je pri tem spomnila, da so delne rezultate študije že predstavili, a so vzorčenje nadaljevali, saj dotlej niso dosegli želenega števila brezsimptomatskih preiskovancev.

Študijo so zaključili v preteklih dneh, zaključki pa po besedah govorke ostajajo skoraj enaki kot v delnem poročilu. Tako se je v vseh skupinah izkazal za dovolj specifičnega, upoštevaje nacionalne smernice in smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Glede občutljivosti test zahteve WHO izpolnjuje v celotni skupini simptomatskih preiskovancev, nacionalna priporočila pa v skupini tako simptomatskih kot brezsimptomnih preiskovancev, pri katerih je prisotnega veliko virusa, je pojasnila po navedbah STA. 

V skupini brezsimptomnih preiskovancev so ugotovili 60,38-odstotno občutljivost testa (po delnem poročilu je znašala 44,44 odstotka) ter 99,16-odstotno specifičnost. Med simtpmatskimi pa je bila občutljivost testa 86,43-odstotna, specifičnost pa 98,6-odstotna. Testi, ki jih uporabljamo v Sloveniji, so tako po njenih besedah enakovredni preostalim testom na trgu z mednarodno verifikacijo.
 

Večorganski vnetni sindrom in vnetje drobnih žil pri otrocih

Na ljubljanski Pediatrični kliniki med zapleti po okužbi z novim koronavirusom pri zdravih otrocih prevladujeta večorganski vnetni sindrom in vnetje drobnih žil, je povedal Tadej Avčin. Prvega otroka z večorganskim vnetnim sindromom so identificirali septembra; do novega leta so jih identificirali 20, po novem letu pa šest. Štirje otroci so imeli diagnosticirano okužbo z novim koronavirusom, večina pa jih je okužbo prebolevala asimptomatsko. Delež otrok, ki se okuži z novim koronavirusom in razvije večorganski vnetni sindrom, je nizek, znaša manj kot 0,1 odstotka.

Pri otrocih s tem sindromom, ki pri večini prizadene srce (zmanjšana je krčljivost srčne mišice), se pojavi visoka vročina, ki jo je težko zbiti oziroma se bo zbitju hitro dvigne. Pogoste so bolečine v trebuhu, nekateri imajo drisko in bruhajo, pogosto pa se pojavlja prizadetost kože (rdečine, izpuščaji) in sluznic. Na kliniki otroke z večorganskim vnetnim sindromom zdravijo z močnimi protivnetnimi zdravili, večina je hospitaliziranih štirinajst dni, je opisal Avčin. 

V nasprotju z večorganskim vnetnim sindromom vnetje drobnih žil predstavlja okvaro prekrvavitve, zaradi katere imajo otroci težave z izpuščaji predvsem na prstih na nogah.


 

​Upad motivacije je posledica pomanjkanja socialnih stikov

V zadnjem času je večkrat slišati, da učencem in dijakom upada motivacija. Čeprav pojava ne gre nekritično posploševati, saj nekaterim proces šolanja na daljavo ustreza, je psihologinja Mojca Juriševič spregovorila o pasteh pomanjkanja motivacije. Motivacija je proces, okrog katerega se vrti šolsko učenje – zelo motivira občutek, da je oseba kos učenju in učnim nalogam, da je, med drugim, samostojna. Za kakovostno motiviranost je nujen občutek, da smo povezani z drugimi, socialni odnosi namreč ustvarjajo občutek varnosti. Učence v času šolanja na daljavo tako najbolj demotivira pomanjkanje socialnih odnosov, ključna je tudi klima negotovosti in skrbi, ki preusmerjajo pozornost od učenja.

Po besedah Mojce Juriševič je upad motivacije pričakovan, predstavlja normalen odziv na nenormalno stanje. Problem upada motiviranosti se pojavlja pri vseh učencih in dijakih, ne glede na starost in, denimo, okolje, od koder prihajajo. »Z vidika motivacije bi bilo najbolj koristno, da bi se vsi učenci in dijaki nemudoma vrnili v šole,« je komentirala psihologinja.