Okužbe v že skoraj 90 odstotkih domov za ostarele

Vladni govorec Jelko Kacin je pojasnil, da je vlada včeraj zaradi razmer v bolnišnicah podaljšala razglašeno stanje epidemije za en mesec, a trajanja epidemije ne gre enačiti s trajanjem zaostrenih ukrepov za preprečevanje njenega širjenja, ki bodo predvidoma veljali dva tedna.

Podaljšanje epidemije daje zgolj pravni okvir za sprejemanje ukrepov, »​ne moremo biti gotovi, kaj se bo dogajalo čez nekaj tednov«, je pojasnil Kacin. »Nikakor ne smemo z nobenim signalom sporočati, da smo epidemijo že premagali,« je posvaril Kacin, »tak zdrs se nam ne sme zgoditi.« 

V zadnjem dnevu so ob 5326 testiranjih potrdili 1388 okužb. Delež pozitivnih testov je torej znašal 26 odstotkov. V bolnišnicah je 1275 oseb, kar 208 jih potrebuje intenzivno nego. Razmerje med številom hospitaliziranih bolnikov in tistih, ki so bolnišnice zapustili, ostaja približno enako, opozarja Kacin. Kapacitete številnih bolnišnic so popolnoma zapolnjene, vdori okužb v domove starejših občanov bi lahko stanje še poslabšali, je dejal. V zadnjem dnevu je umrlo 45 okuženih bolnikov, kar je največ doslej.
 

Okužbe v 90 od 99 domov za ostarele

Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuška Čakš Jager poudarja, da so nekatere evropske države, denimo Francija in Češka, že dosegle upadanje števila primerov v drugem valu. Medtem v drugih državah, Švedski, Avstriji, Združenem kraljestvu in Sloveniji, število okužb še zmeraj narašča. Pri nas je stanje najslabše v Pomurski in Gorenjski regiji. Da bi infektološka služba znova lahko učinkovito opravljala svojo funkcijo in sledila okužbam, bi moralo njihovo število upasti pod 300 na dan, je dejala. 

Bolezen se je v zadnjem času zelo razširila med starostniki, zlasti v številnih domovih starejših občanov. Med 99 domovi za upokojence, ki imajo skupno centralno upravo, so okužbe potrdili že v 90 izmed njih, je pojasnila Čakš Jagrova. 
 

​Odobrena cepiva bodo varna

Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani je pojasnil, da je enajst cepiv v tretji fazi kliničnega preizkušanja, a evropska agencija EMA ni odobrila še nobenega. Skupine agencije, ki preverjajo varnost pravil, so zelo zanesljive, njihov stik s farmacevtsko industrijo je prepovedan, je poudaril Štrukelj. Trenutno agencija odloča o varnosti treh cepivih treh različnih farmacevtskih podjetji. Je pa Rusija na nacionalni ravni odobrila dve, Kitajska pa štiri cepiva, a ta niso šla skozi tretjo fazo testiranja. Cepljenje so začeli, še preden je bila ta faza končana, zato za ta cepiva ni tako gotovo, da so varna. 

Nekatera cepiva v celice vnesejo molekulo DNK (deoksiribonukleinska kislina), druga pa RNK (ribonukleinska kislina), a nobeno nikakor ne vpliva na človeški genom, je pojasnil Štrukelj.

Odstotki učinkovitosti pomenijo, koliko prostovoljcev je zbolelo v testni skupini, ki je bila cepljena, v razmerju do skupine, ki je prejela placebo. Razlike med, denimo, 90-odstotno in 94-odstotno učinkovitostjo torej niso bistvene. Tudi mutacije virusa niso nujno zelo nevarne. Cepivo je mogoče že v enem dnevu prilagoditi na mutacijo virusa, ki se je zgodila na danskih farmah nork, je dejal. 

Štrukelj meni, da v Sloveniji cepljenja najverjetneje ne bo še nekaj mesecev. »Zelo bom vesel, če se bodo besede ministra Gantarja o cepljenju decembra uresničile, a to se mi ne zdi zelo verjetno,« je dejal. Odpor do cepljenja med prebivalstvom je Štrukelj primerjal z odporom do elektrike na začetku prejšnjega stoletja. 

Neželeni učinki cepljenja so zanemarljivi, je zagotovil. »Bolečina po cepljenju ni neželen učinek, ampak znamenje, da cepivo deluje,« drugi stranski učinki cepiv, ki bi prišla v poštev v Sloveniji, pa so glavobol ali povišana temperatura, »a ne na več kot 37,7 stopinje Celzija.« 

​Novinarsko konferenco si oglejte v celoti: