Cepljenje s tretjim odmerkom predvidoma jeseni

Vladna govorka Maja Bratuša je pojasnila, da je bilo včeraj v Sloveniji potrjenih 532 okužb s koronavirusom. Opravljenih je bilo 4469 testov, delež pozitivnih primerov pa je znašal 11,9 odstotka. Trenutno je hospitaliziranih 368 oseb, na intenzivni negi se zdravi 110 bolnikov. Včeraj je umrlo pet bolnikov s covidom-19. Sedemdnevno povprečje novih primerov znaša 417.

Novinarsko konferenco prenašamo v živo:


Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager je povzela, da je trend okužb v upadanju povsod po svetu razen v Indiji, ki beleži rekordna števila okužb in smrti. V Evropi skoraj vse države beležijo padanje okužb.

Najboljšo epidemiološko sliko ima Koroška, najslabšo pa Primorsko-notranjska regija. Trend porasta okužb je v starostni skupini 15-24 let. V enem domu starejših občanov je prišlo do izbruha, a nihče ni umrl, je pojasnila Čakš Jagrova. 
 

Higienski ukrepi nujni kljub cepljenju

Precepljenost v državi raste, a higienski ukrepi in pravilna nošnja mask so še vedno nujni, je poudarila Čakš Jagrova. Na starše apelira tudi, naj bolnih otrok ne pošiljajo v šolo. Poudarja tudi, da epidemiologi niso nikoli zares prenehali iskati okuženih kontaktov, priznava, pa da je bilo to med epidemijo pogosto mogoče le v nekaterih primerih. 



​Nacionalna koordinatorica programa cepljenja iz NIJZ Marta Grgič Vitek je pojasnila, da je bilo s prvim odmerkom cepiva, ki pomeni delno zaščito pred covidom-19, je bilo cepljenih 571.797 prebivalcev, kar je 27,2-odstotni delež. Drugi odmerek je prejelo 298.593 oseb oziroma dobrih 14 odstotkov. Med regijami imajo najboljše rezultate pri cepljenju koroška, osrednjeslovenska in goriška regija.

​Najbolje je precepljena starostna skupina nad 70 let, ki se počasi bliža 70 odstotni precepljenosti.Kljub temu Slovenija po precepljenosti še močno zaostaja za nekaterimi drugimi evropskimi državami. 
 

Neželeni učinki razmeroma redki

S cepivom Pfizer je bilo izvedenih več kot 577.000 cepljenj, neželeni učinki so bili prijavljeni pri približno pol odstotka cepljenih. S cepivom Moderna so cepili več kot 85.000 oseb, neželenih učinkov pa je bilo le 116. Pri več kot 160.000 cepljenjih z AstraZeneco je bilo zabeleženih 2180 neželenih učinkov. Najmanj neželenih učinkov je bilo prijavljenih pri cepivu Janssen, kjer so jih, po skoraj 9.500 cepljenjih, zabeležili 23. 

Pri neželenih učinkih prevladujejo bolečine na mestu cepljenja. Do slej je bilo prijavljenih 46 prijav resnih neželenih učinkov po cepivu Pfizer, 25 po cepljenju z AstraZeneco, in šest po cepljenju z Moderno. Med resne neželene učinke se uvrščajo tudi življenje ogrožajoče stanje, trajna poškodba ali smrt. 

​Cepljenje je mogoče opraviti tudi pri prebolevnikih, takoj ko mine obdobje izolacije, a to pri covidu-19 ni potrebno, saj so prebolevniki še nekaj mesecev zaščiteni. Do osem mesecev po preboletju zadostuje cepljenje z le enim odmerkom. Ker pri cepivo Janssen zadostuje že en odmerek se ga za prebolevnike praviloma ne uporablja, vendar pa učinkuje kot vsa ostala cepiva. 



Priporočil za tretji odmerek cepiva še ni in ga do jeseni ne bo, meni Grgič Vitkova, do takrat bo veljalo, da so cepljenje osebe zaščitene. ​Na dan se opravi okoli šest tisoč cepljenj, dva dni v maju pa so cepili celo okoli 27.000 prebivalcev. 
 

Potrdila si natisnite sami

Direktor Zdravstvenega doma Bled Leopold Zonik je pojasnil, da so se zaposleni v Zdravstvenem domu Bled cepili že januarja in od takrat niso več zbolevali. Zonik poudarja, da sami zdravstveni domovi cepljenja ne morejo izvajati, potrebno se je povezati z lokalno skupnostjo in prostovoljci. Na Bledu so to uspešno izvedli, poudarja. ​​

​Do četrtka nameravajo cepiti vse iz seznama prijavljenih, čaka jih še 900 oseb. Prednost imajo starejši in rizični bolniki. Imajo pa precej dela z organizacijo cepljenja oseb prek zdravstvenega portala. Zonik svetuje, da si ljudje uredijo digitalni podpis in si potrdila o cepljenju ali prebolevnosti natisnejo sami, saj izdajanje potrdil obremenjuje zdravstveni kader. Ministrstvo za javno upravo bi na tem področju lahko kaj naredilo, meni.

Ministrstvo bi moralo javnemu zdravstvu dodati redni kader za organizacijo cepljenja, opozarja. »Definitivno potrebujemo finančno pomoč za zaposlovanje novega kadra in pomoč lokalne skupnosti,« je poudaril.