Slovenci smo pred začetkom poletne turistične sezone lahko mirni. Stanje kopalnih voda pri nas je, podobno kot že v preteklih sezonah, nadvse zadovoljivo, po nekaterih merilih je Slovenija celo na evropskem vrhu. V Bohinju in na Bledu se tega zavedajo in se po lastnih besedah dobro spoprijemajo z izzivi, ki jih prinaša množični turizem, skrbijo pa tudi, da naraščajoči obisk čim manj vpliva na okolje in kakovost življenja.



Kakšne so torej slovenske kopalne vode? »Reden monitoring v nasprotju z nekaterimi drugimi evropskimi državami, denimo Češko, Slovaško in Švedsko, izvajamo že vrsto let, rezultati pa so vselej podobni,« pojasnjuje Mateja Poje z Agencije RS za okolje (Arso).

»Vse naše kopalne vode so ustrezne, slabih nismo zaznali, vse so dobile oceno odlično, dobro ali zadostno. Podobno je lani veljalo le še za Ciper, Grčijo, Latvijo, Luksemburg, Malto in Romunijo, ne pa tudi, recimo, za Italijo, Francijo in Španijo. V evropski vrh sodimo po tem, da so vse naše kopalne vode na morju že vrsto let odlične, delež je visok tudi pri celinskih. Običajno so odlične kopalne vode določene v zgornjem toku Soče, na Krki in deloma Kolpi, pa seveda na morju, medtem ko so na celini odlične kakovosti vse kopalne vode na obeh osrednjih gorenjskih jezerih, prav tako v Šobcu.«



Kopalnih voda po Evropi je kar 21.000, slovenska številka, 48, se zdi pičla, vendar smo med vodilnimi na stari celini po številu kopalnih voda na deset kilometrov obalne linije, glede na število prebivalcev pa povsem primerljivi z drugimi evropskimi državami. Za primerjavo: Hrvaška ima več kot tisoč kopalnih voda, njena obala se prav tako ponaša z odlično kakovostjo, preglavice sta jim lani povzročala le Gradac in Makarska.

»Nekaj težav imajo tudi Italijani, saj je kot slabih ocenjenih okrog 80 kopalnih voda na morju in deset na celini. Grške kopalne vode pa so večinoma odlične kakovosti,« podčrta Pojetova. Dobro kakovost slovenskih kopalnih voda potrjujejo že prvi rezultati letošnjega monitoringa, po prvih analizah so bakterije E. coli in intestinalni enterokoki, ki so pokazatelji fekalnega onesnaženja, v morski vodi prisotni le minimalno.

Vir bakterij so tudi kopalci

Kopalne vode so razdeljene v dve kategoriji, na naravna kopališča in kopalna območja. Naravna kopališča, ki jih je v Sloveniji manj (18), imajo upravljavca, ki mora poskrbeti za urejenost in varnost. Urejen je dostop do vode, kopalni akvatorij je ograjen, navzoči so reševalci iz vode, na voljo je reševalna oprema. Na kopalnih območjih, nasprotno, ni reševalcev, zato se obiskovalci kopajo na lastno odgovornost in se ne smejo preveč oddaljiti od obale – na morju kvečjemu 150 metrov, na jezerih do 100 in na rekah do 30 metrov.

Arso pri prav vseh kopalnih vodah spremlja kakovost vode v kopalni sezoni, po en vzorec pa preventivno vzame že pred začetkom. Vir bakterij so lahko tudi kopalci. Kot poudarja Špela Remec Rekar z agencije, ravno kopalci v Blejsko jezero prinesejo od 25 do 30 kilogramov fosforja na leto, kar je pet odstotkov skupne jezerske obremenitve s tem elementom.



Blejska in bohinjska občina poskušata vpliv povečanega turističnega obiska še naprej, kolikor se le da, držati na vajetih, v to so usmerjeni tudi številni ukrepi zadnjih let. Tako v Bohinju, kot je poudaril Klemen Langus s Turizma Bohinj, v visoki turistični sezoni predvsem na najbolj kritičnem območju ob jezerski skledi umirjajo promet z odpiranjem ugodnejših bolj oddaljenih parkirišč in zagotavljanjem brezplačnih prevozov do obale in nazaj. Poudarjajo tudi nadgrajeno ponudbo javnih in alternativnih prevozov, zgrajena je bila kolesarska pot od Bohinjske Bistrice do Srednje vasi, leta 2016 pa še do Bohinjske Češnjice.

»Jezero je ena najpomembnejših naravnih vrednot območja Bohinja in Triglavskega narodnega parka. Znotraj parka veljajo pravila, ki jih kot lokalna skupnost upoštevamo in zahtevamo njihovo spoštovanje tudi od vse številnejših obiskovalcev. Nimamo pravice prepovedovati obiska, prav tako ne kopanja v Bohinjskem jezeru, do katerega je dostop omogočen po celotni obali. Prihaja čas, ko bomo morali stopiti skupaj lokalna skupnost, TNP in država ter s skupnimi močmi najti rešitve, ki bodo dolgoročno ohranile naravne vrednote,« pričakuje Langus.

Grmičevje otežuje dostop do vode

Tudi na Bledu zaradi povečanega obiska turistov pospešeno uvajajo trajnostno mobilnost in urejajo avtomobilski promet. Posebna avtobusa za evro, ki bosta med 15. junijem in 15. septembrom povezovala blejske vasi, grad, Vintgar, Zatrnik in Pokljuko, sta lani prepeljala do 250 potnikov na dan. Poleti se jima bo pridružil še avtobus hop-on hop-off s turističnim vodnikom, ki bo Bled povezoval z okoliškimi kraji.

»Letošnja novost na Grajskem kopališču je krema za sončenje z zaščitnim faktorjem 25, ki jo bodo obiskovalci dobili brezplačno. Narejena je na veganski osnovi in menda ne škoduje jezeru, na voljo bo na različnih koncih kopališča v posebnih dozirnicah, s čimer se bo zmanjšala tudi količina embalaže. Kopanje na nekaterih delih jezera pa poskušamo omejiti tako, da smo pod jezersko promenado zasadili nizko vrbje, grmičevje, ki preprečuje lahek dostop do vode,« poudarja Romana Purkart s Turizma Bled.