Nove, boljše sorte eko krompirja, pšenice, ajde in soje

Povečanje ekološke pridelave je ključno za bolj trajnostno kmetijstvo. Slovenija bo v največjem tovrstnem raziskovalnem projektu pri nas do zdaj s 24 partnerji iz Evrope, ZDA, Kitajske in Avstralije razvila štiri strateško pomembne ekološke sorte poljščin, ki bodo povečale konkurenčnost domače, evropske in globalne ekološke proizvodnje.

Znanstveniki, podjetja, genske banke in kmetje bodo v projektu Ecobreed združili moči in razvili na stres odpornejše, donosnejše in kakovostnejše ekološke sorte pšenice, krompirja, soje in ajde, selekcijske metode in infrastrukturo za ekološko pridelavo semen in poljščin ter boljše metode za pridelavo visokokakovostnega ekološkega semena. Razvili bodo tudi programe za usposabljanje pridelovalcev za žlahtnjenje rastlin. Rezultate projekta pa bodo čim hitreje prenesli na pridelovalce, obljubljajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS), ki je vodilni partner mednarodnega projekta. Za vse aktivnosti v petletnem obdobju izvajanja je na voljo 5,8 milijona evrov iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020.

Ekološko seme uvažamo

V Sloveniji na področju ekoloških poljščin ni veliko razvoja. Kmetje ekološko seme večinoma uvažajo. V projektu bodo poskušali povečati preskrbo z ekološkimi semeni in sortami. Identificirali bodo lastnosti semen, primernih za ekološko pridelavo, skupaj z visoko učinkovitostjo porabe hranil in večjo odpornostjo na plevele ter povečali aktivnosti za ekološko pridelavo poljščin z manjšimi vnosi.



V slovensko sortno listo sta vpisani dve ekološki sorti krompirja, sorta ajde in soje. Z odobritvijo izjeme pa ekološki kmetje lahko zasejejo tudi semena nekaterih sort z geni za odpornost proti boleznim in škodljivcem, je povedal koordinator raziskovalnega projekta Vladimir Meglič s KIS. Raziskovalci bodo pregledali sorte iz Evrope in drugih delov sveta, ki bi lahko bile primerne za ekološko pridelavo, in jih uporabili pri žlahtnjenju. Izhodišče bo šest sort ekološkega semenskega krompirja, od katerih sta bili dve razviti na KIS (Kokra in Vipava), dve sorti pšenice ter po ena sorta ajde in soje.

Pri žlahtnjenju si bodo prizadevali, da bodo nove sorte imele vsaj enak ali večji donos od enakih konvencionalnih. V Sloveniji bodo raziskave in sortne poskuse opravljali na ekoloških površinah posestva Jable v lasti KIS ter na površinah ekoloških kmetov v osrednji in severovzhodni Sloveniji. Eden od slovenskih partnerjev je tudi podjetje RGA, ki se ukvarja z žlahtnjenjem kmetijskih rastlin.

 

Ponudbe manj od povpraševanja

S povečevanjem ekološke pridelave v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni, predvsem ne s strukturo uporabe površin v ekološkem kmetijstvu. Največji delež zavzema travinje, manj pa je sadja, vrtnin in poljščin, po katerih potrošniki pogosteje sprašujejo. Lani je bilo v ekološko kontrolo vključenih 3635 kmetijskih gospodarstev (pet odstotkov vseh), ki so obdelovala 46.224 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi (slabih deset odstotkov vseh). Število ekoloških kmetij in obseg ekoloških površin se povečujeta, a počasneje od cilja, da bi do leta 2020 imeli 5000 ekoloških kmetij in 55.000 hektarov zemljišč v ekološki kontroli in preusmerjanju.

Slovensko kmetijstvo se verjetno ne bi moglo popolnoma preusmeriti v ekološko pridelavo, meni Meglič. Ekološki proizvodi so še vedno nišni, kmetje brez podpore države ne bi mogli preživeti le s prodajo ekoloških pridelkov. Vzrok so večji vložki v delo, ki ga je v ekološki pridelavi več, predvsem ročnega. A če bodo v projektu našli nove prijeme in tehnologije za težave, kot sta zapleveljenost ter slabši izkoristek dušika in fosforja iz tal, bodo kmete spodbudili za odločnejši korak v ekološko, upa Meglič.

Pomagalo bi tudi več denarja za raziskave na področju ekološke pridelave. Meglič se ne spomni, kdaj je država njihovemu inštitutu nazadnje dala denar za kakšen tak projekt.

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša pravi, da država vse od vstopa v EU dodatno podpira ekološko kmetovanje. V obdobju 2014–2020 za spodbujanje ekološke pridelave in preusmerjanje kmetij v ekološke namenja 65,3 milijona evrov.