Nižji hribi in planinske koče že vabijo, višje še sneg

Nižje ležeče planinske koče so odprte in med prvomajskimi prazniki vabijo planince, da jih obiščejo – kot tudi hribovit in gričevnat svet, kamor se je iz dolin večinoma že preselila pomlad. Visokogorje in osojna pobočja so še vedno pokriti s snegom, nekaj je tudi novozapadlega, zato veljajo vsa priporočila za zimsko obiskovanje gora: izberite pot, ki ste ji kos tako po znanju kot izkušnjah, potrebujete zimsko opremo in znanje, posebno previdnost pa zahtevajo tudi klože, pomrznjen sneg in snežišča. Izkušnje in primerno opremo prav tako zahteva obisk zavarovanih plezalnih poti oziroma ferat, so v sporočilu za javnost poudarili na Planinski zvezi Slovenija (PZS).

Planinske koče v hribovitem in gričevnatem svetu so odprte in med prvomajskimi prazniki vabijo planince, da jih obiščejo, medtem ko visokogorske ostajajo zaprte do poletne planinske sezone. Ker so nekatere nižje ležeče koče odprte zgolj ob koncu tedna, velja pred obiskom preveriti odprtost koč na spletni strani Planinske zveze Slovenije ali neposredno pri društvih oz. oskrbnikih. »Letošnja sprememba so nekoliko povišane najvišje priporočene cene prenočitev in osnovne oskrbe v planinskih kočah. Vzrok je v močnem povečanju cen surovin, materialov in storitev v zadnjem času, kar posledično predstavlja višje stroške oskrbovanja planinskih koč,« pojasnjuje strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar. Več o cenah in popustih v planinskih kočah najdete na spletni strani PZS.

»V letošnjem letu bodo na nekaterih planinskih kočah, ki so bile uspešne na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za energetsko in snovno sanacijo planinskih koč, potekala obnovitvena dela. Ker bo pri marsikateri od teh planinskih koč v času obnovitvenih del ponudba prilagojena, že vnaprej prosimo obiskovalce teh koč za strpnost,« še izpostavlja Prašnikar, ki oriše tudi kadrovske izzive v planinskih domovih. 

»Do glavne planinske sezone se osebje v planinskih kočah popolni in običajno je kar nekaj novih obrazov, ki bodisi prevzamejo oskrbništvo koč ali okrepijo oskrbniške ekipe. Na splošno je v gostinski dejavnosti veliko pomanjkanje kadra in tudi društva se soočajo z izzivi pridobivanja kakovostnega kadra za delo v kočah. Z namenom, da bi planinske koče ponujale prehrano in prenočišča v pravem planinskem vzdušju, PZS organizira posebne seminarje za oskrbnike planinskih koč, ki je bil tudi letos, v sredini aprila, izveden v sodelovanju z Višjo strokovno šolo za gostinstvo, velnes in turizem Bled,« je še dodal.

Erjavčeva koča na Vršiču. FOTO: Igor Mali

Zadnji konec tedna je v visokogorju snežilo, nižje pa večinoma deževalo, danes in jutri bo predvsem v visokogorju občasno še snežilo, prihajajoči konec tedna pa je pričakovati otoplitev, tako da se bo snežna odeja čez dan ojužila in ponoči pomrznila. »Gore so večinoma še vedno pokrite s snegom, nekaj je tudi novozapadlega. Zato veljajo vsa priporočila za zimsko obiskovanje gora: izberimo pot, ki smo ji kos tako po znanju kot izkušnjah, potrebujemo zimsko opremo - cepin, dereze in čelado - in znanje uporabe te opreme, klože, pomrznjen sneg in težak južen sneg pa od nas zahtevajo posebno previdnost,« pa poudarja strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije Matjaž Šerkezi.

Izpostavlja tudi nevarnost krajših snežišč, ki so ostali od zime: »V večini primerov gre za nekaj metrov zbitega, pomrznjenega snega. Če je to nekje na ravnem, ni težav, te nastanejo, ko je takšno snežišče na strmem pobočju, prek katerega poteka planinska pot. V mislih imamo samo nekaj metrov snežne zaplate. Takšno snežišče lahko prečimo le s primerno opremo (cepin, dereze) in znanjem, sicer je lahko zelo nevarno in se po navadi konča s hudimi poškodbami ali smrtjo, ko človek pade čez skalni skok. Kaj narediti, če pridemo do takšnega predela in nimamo opreme in znanja? Čisto preprosto - obrnemo. Gora nas bo počakala in se bomo nanjo lahko povzpeli drugič.« Derezice in planinske palice so nevarna izbira za prečenje snežišč na strmih pobočjih, saj se ob obremenitvi rade snamejo ali pa ne primejo dovolj. Na celotnem območju držav alpskega loka so vzrok za številne nesreče, saj dajejo lažen občutek varnosti. 

»Pred odhodom v gore oz. hribe načrtujemo svojo pot. V dolini nekomu povemo, kam se odpravljamo, kakšni so naši cilji in kdaj se nameravamo vrniti. Izlet prilagodimo svojim izkušnjam in znanju, nato fizičnim sposobnostim, saj so te marsikdaj višje od pričakovanega,« svetuje Šerkezi. 

Pogled na Kamniške alpe in Krvavec. FOTO: Jure Eržen/Delo

Na pot, ne glede na aktivnost, naj bo to hoja, kolesarjenje, tek, se odpravimo z nahrbtnikom, v katerem naj bo vedno obvezna planinska oprema: osebni komplet prve pomoči, naglavna svetilka z rezervno baterijo, alu-folija ali velika črna vreča ali bivak vreča za toplotno zaščito v primeru nesreče ali nenačrtovanega bivaka, mobilni telefon s polno baterijo, tiskani planinski zemljevid novejše izdaje in kompas, železna rezerva, visokoenergijska hrana z dolgim rokom trajanja, in zadostna količina brezalkoholne, izotonične tekočine. Ne pozabimo na zaščito pred močnim pomladnim soncem, vetrom in mrazom, torej toplo kapo, rokavice in zaščitna oblačila, za udobno hojo svetujemo uporabo čevljev s kakovostnim podplatom, polvisoke ali visoke, da s tem še dodatno zaščitimo gležnje, še dodajajo na PZS.

Toplejši dnevi utegnejo ljubitelje gora zvabiti tudi na zahtevnejše cilje na nižji nadmorski višini. »Če se odpravljamo na eno od popularnih zavarovanih plezalnih poti oz. ferato, imejmo v mislih, da zanjo potrebujemo izkušnje. V nasprotnem primeru se nanjo raje podajmo skupaj z usposobljenim vodnikom, pri katerem preverimo kompetence. V vsakem primeru pa ne brez čelade, plezalnega pasu in samovarovalnega kompleta. Vedeti moramo, da se kljub vsej opremi, znanju in izkušnjam padec v samovarovalni komplet po vsej verjetnosti ne bo končal brez hudih poškodb. Previdno! Izogibajmo se gneči. Zavarovano plezalno pot pa pred obiskom preverimo, da zadostuje vsem varnostnim zahtevam in ni ena izmed tistih domače izdelave z neprimerno opremo in njeno namestitvijo,« še opozarja Šerkezi.