Nižja božičnica za zaposlene na bolniški pomeni diskriminacijo

Zagovornik načela enakosti je pri podjetju, ki nudi storitve mobilnosti in potovanj, ugotovil diskriminatorno obravnavo zaposlenih. Podjetje je namreč določilo, da bodo nižjo božičnico prejeli zaposleni, ki bodo med letom v bolniškem staležu ali na porodniškem dopustu skupno mesec dni ali več. Podjetje je tako neenako obravnavalo tiste zaposlene, ki so bili med letom upravičeno odsotni zaradi zdravstvenega stanja, nosečnosti in starševstva, kar pa so njihove osebne okoliščine. To je po zakonu o varstvu pred diskriminacijo prepovedano, so poudarili.

Zagovornik je prejel anonimno prijavo o določilih kolektivne pogodbe podjetja, po katerih se letna nagrada zaradi poslovne uspešnosti podjetja, poljudno imenovana tudi božičnica, 13. ali 14. plača, sorazmerno zniža, ko je zaposleni v določenem letu skupno odsoten več kot en mesec zaradi bolezni, porodniškega ali očetovskega dopusta.

A po zagovornikovih ugotovitvah je podjetje s takimi merili kršilo prepoved diskriminacije iz zakona o varstvu pred diskriminacijo. Diskriminacija je po tem zakonu vsaka neupravičena neenaka obravnava oseb zaradi njihovih osebnih okoliščin, kot so spol, barva kože, narodnost ali etnično poreklo, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, zdravstveno stanje, starševstvo in nosečnost.

Merila, ki jih je sprejelo obravnavano podjetje, so sicer taka, da veljajo za vse zaposlene enako. Vendar kljub temu posebej negativno učinkujejo na tiste, ki zbolijo, na kronične bolnike, starše in nosečnice, je ugotovil zagovornik. Podjetje je tako po njegovih navedbah omogočilo posredno diskriminacijo zaposlenih zaradi njihovih osebnih okoliščin zdravstvenega stanja, starševstva, nosečnosti in tudi spola.

Podjetje je v svoj bran navedlo, da so bila merila za dodelitev božičnice sooblikovana in usklajena s predstavniki zaposlenih. Poudarilo je tudi stališče, da so po sprejetih merilih vsi delavci obravnavani enako glede na prispevek k uspehu podjetja, ki je odvisen od njihove navzočnosti na delovnem mestu.



Zagovornik pa je v odločbi zato posebej poudaril, da za obstoj diskriminacije ni pomembno, ali je imel kršitelj soglasje predstavnikov zaposlenih. Pojasnil je tudi, da lahko diskriminatorne in nezakonite posledice nastanejo kljub dobronamernemu ravnanju, torej tudi nenamerno. Pri tem je izpostavil eno od sodb višjega delovnega sodišča, po kateri nagrada za poslovno uspešnost podjetja pripada vsem zaposlenim.

Znova je izpostavil razliko med nagrado za delovno uspešnost posameznika in nagrado za poslovno uspešnost podjetja. Posamezniki lahko prvo prejmejo za svoje dejanske delovne rezultate, nagrado za poslovno uspešnost podjetja pa v primeru, če se jo je podjetje odločilo izplačati, prejmejo vsi zaposleni. Pri tem morajo biti merila za izplačilo vedno skladna s protidiskriminacijsko zakonodajo.

Varstvo pred posredno diskriminacijo po besedah zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika velja tudi na področju zaposlovanja in dela. »Zaposlenim zato ni dovoljeno zmanjševati in odvzemati pravic zaradi njihovih upravičenih zdravstvenih odsotnosti, na katere sami ne morejo vplivati, ali pa zaradi njihove nosečnosti in starševstva, ki sta tudi v Sloveniji posebej varovani kategoriji,« je nedvoumen.

Zagovornik je diskriminacijo pri merilih za izplačilo božičnice sicer ugotovil že pri več podjetjih. Njegovim argumentom, ki so v različnih odločbah podobni, pa je v enem od primerov v celoti pritrdilo tudi upravno sodišče.