»Nikoli več« postaja tanek in prazen

»V koncentracijskem taborišču Gonars so bili ob številnih Slovencih, Hrvatih in drugih, internirani tudi mnogi umetniki. Eden od njih je bil slikar Nande Vidmar, naš primorski rojak, rojen na Proseku. Njegove risbe in skice iz taboriščnega življenja prav res povedo več kot tisoč besed,« je dejala državna sekretarka na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar na spominski slovesnosti na pokopališču v Gonarsu v Italiji.

»Metodična nasilnost apelov, dolge vrste izmučenih ljudi, predvsem pa portreti trpečih in umirajočih taboriščnikov nas s svojo neposrednostjo prisilijo, da vidimo slepo krutost tega, kar se je dogajalo na tej lepi prijazni ravnini. Najbolj pa boli to, kako zelo so te skice podobne temu, kar dan za dnem vidimo na zaslonih,« je nadaljevala.

Dan spomina na mrtve, dan, ko prinesemo rože in prižgemo sveče in sklonimo glavo običajno izkoristimo za to, da rečemo: nikoli več. Nikoli več pobijanja nedolžnih otrok. Nikoli več preganjanja, beguncev, krikov, ruševin in uničenja. Vesna Humar je opozorila na Mahasen al-Khateeb, palestinsko ilustratorko in digitalno umetnico, ki je risala in objavljala podobe vojnih grozot v Gazi. Njeno delo je spremljalo več kot pet milijonov ljudi. Prejšnji teden je umrla v ruševinah svojega doma skupaj s celotno družino. Stara je bila 32 let.

Slikarka Veronika – Nika Kozshusko je s črnim in belim tušem risala ruševine ukrajinskih mest. Pred dvema mesecema je bila ubita med napadom na Harkov. Stara je bila 18 let. »Ta naš nikoli več je vse bolj tanek in prazen. Vse bolj nas preganja in mori in postavlja na laž tisti vedno znova,« je še dejala Vesna Humar in pozvala k miru.