Nikoli več kaznovani zaradi maternega jezika

Še nekaj ur loči jezika gluhih in gluhoslepih do ustavno varovanih kategorij, Slovenijo pa do naziva prve države v svetu, ki je v ustavo umestila jezik gluhoslepih. Hkrati bomo peta država v Evropi, ki bo tudi znakovni jezik urejala v ustavi. Pred nami so to že storile Avstrija, Madžarska, Finska in Portugalska.

Z jutrišnjo uradno razglasitvijo v državnem zboru začne veljati ustavni zakon, ki postavlja trden temelj za nadaljnje zagotavljanje pravic oseb z okvaro sluha in gluhoslepih na vseh družbenih ravneh, posebej na področjih nadaljnjega razvoja znakovnega jezika, izobraževanja in zaposlovanja. Država je s tem uporabnike slovenskega znakovnega jezika priznala kot samostojno in neodvisno skupnost z lastno kulturo, identiteto in jezikom.



»To je najlepše darilo, ki ga je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije prejela ob 90. obletnici delovanja. Želim si, da bodo gluhi zdaj končno uveljavili vse svoje zmožnosti. Predvsem mislim na mlade, saj je za nas in številne generacije gluhih ta dan prišel prepozno,« je še dejal Mladen Veršič, predsednik Zveze.

Končno tolmačenje tudi v šolah
 

Od jutri gluhim ne bo treba več v tožbo, da bi si izborili enake možnosti izobraževanja, kot je leta 2015 morala storiti Daša Peperko: »Brez tolmača nisem mogla slediti predavanjem, fakulteta pa ga ni hotela plačati. Zato sem se odločila, da si s tožbo izborim enake možnosti.« Vrhovno sodišče je odločilo, da so fakultete gluhemu študentu dolžne financirati tolmača.
Danes Peperkova pravi: »Nikomur ne privoščim, da bi šel skozi pekel, kot sem šla sama. Bala sem se šikaniranja v času tožbe. Prav tako si želim, da se gluhi ne bi več soočali s pomisleki, da katerega poklica ne morejo opravljati, kot so ljudje dvomili vame pred vpisom na zdravstveno fakulteto.«



V rednih šolah je tačas manj kot deset gluhih dijakov. Do danes niso imeli tolmača, pojasnjuje srednješolka Špela Rotar: »Seštela sem, da je tolmač ob meni prisoten štirinajst ur, včasih le enajst ur na teden. Želim, da bi bil tolmač prisoten vseskozi, da bi lahko vse razumela. Ko sem brez tolmača, se počutim neprijetno, ko mi učiteljica kaj govori in je ne razumem.«

Od  jutri bodo vsi gluhi otroci imeli celovito tolmačenje pouka. Lahko se bodo enako kakovostno izobraževali kot slišeči vrstniki in sodelovali v učnem procesu. Po pričakovanjih bo uveljavljen tudi predmet slovenski znakovni jezik, kjer se bodo gluhi učili o zgodovini svojega maternega jezika, slovnici in narečjih. Vse to so ključni pogoji, da se izboljša izobrazbena raven gluhih, ki v Sloveniji trenutno zasedajo slabo plačana delovna mesta.



Zaradi ovir, s katerimi se gluhi soočajo med izobraževanjem, veljajo za najslabše izobražene med invalidi. Posledično opravljajo nižje kvalificirana dela za minimalno plačo. Med njimi težko najdemo pesnike, pisatelje, izumitelje, poudarjajo na Zvezi.
 

Trajalo je dve leti in pol

 
Da je ustavna pravica do komunikacije zakonita in nujna, so poslanci državnega zbora z večino potrjevali v zadnjih dveh letih in pol trajajočih postopkih, potrebnih za dopolnitev drugega poglavja Ustave republike Slovenije s slovenskim znakovnim jezikom in jezikom gluhoslepih, sporočajo iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, pobudnice dopolnitve slovenske ustave, ki ji je ob 90. obletnici organiziranega delovanja posebno priznanje  izročil tudi predsednik države Pahor.
 
Kot pravi predsednik Zveze Mladen Veršič, je ponosen, da »smo vendarle stopili korak naprej k spoštovanju temeljnega cilja slovenske ustave, da deluje za dobro vseh državljanov in da smo pred zakonom vsi enaki«.