Ni znano, kdo bo vzdrževal površine in rove

Zapiranje Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) naj bi letos le dočakalo epilog. Če bo šlo po načrtih, bodo še zadnji rjavi premogovnik v državi s 14-letno zakasnitvijo do konca leta dokončno zaprli in likvidirali. Čeprav načrtom dobro kaže, pa ostaja nekaj vprašanj brez odgovora tudi za čas po likvidaciji, med njimi so nadaljnji monitoring in vzdrževanje nekdanjih rudniških površin ter vzdrževanje desetih kilometrov rudniških rovov, ki ostajajo odprti.

Spomnimo, da je zakon o postopnem zapiranju RTH in gospodarskem prestrukturiranju regije, ki je bil sprejet leta 2000, predvideval likvidacijo že leta 2009. Jeseni 2018 je vlada Marjana Šarca sprejela novelo zakona, s katero je zapiranje družbe z 31. decembra 2018 prestavila na konec leta 2019, rok za likvidacijo družbe pa podaljšala do konca leta 2020. Z zadnjimi spremembami novele zakona o RTH leta 2021 so rok za zaključek zapiralnih del prestavili na konec leta 2023. V tem času bo po predvidevanjih države mogoče dokončati tudi vse upravne postopke ter RTH likvidirati. A likvidacija je odvisna od predhodnega postopka izbrisa RTH iz registra. In s tem je bilo v minulih letih kar nekaj predvsem administrativnih težav. Celoten pridobivalni prostor RTH se je v času zaprtja raztezal na 1400 hektarih, štel pa je kar 13.000 parcel, ki so čakale na izbris.

Jani Žlak, ki je do skupščine SDH pred dnevi opravljal funkcijo likvidacijskega upravitelja RTH, na skupščini pa v skladu z novelo zakona o SDH podal odstopno izjavo, pravi, da postopki izbrisa rudnika v času vlade Roberta Goloba tečejo tekoče in nemoteno: »Za likvidacijo družbe je sicer najprej potreben izbris RTH iz registra, pogoj za to pa je dokončanje vseh del ter uspešno izveden tehnični pregled.«

Še tri večja delovišča

V tem času potekajo na rudniških površinah zadnja sanacijska dela, za katera je država letos namenila še 4,8 milijona evrov, del pa jih bo financiral RTH sam iz naslova odprodaje preostalega premoženja. Zadnja večja delovišča so na povezovalni cesti Trbovlje–Hrastnik, kjer naj bi bila dela končana do 30. junija, na Leši v Hrastniku, kjer Hrastničani načrtujejo postavitev novega doma starejših, ter na območju starega trboveljskega bajerja.

Odprodaja premoženja

Jani Žlak. FOTO: Polona Malovrh

Odprodaja premoženja še ni povsem zaključena. Skladno z načrtom zaprtja RTH in likvidacije družbe ga bo treba odprodati še za okrog pol milijona evrov, od tega za 100.000 evrov opreme in za približno 400.000 evrov zemljišč. Premoženje, ki ga ne bodo prodali, se bo preneslo bodisi na občine bodisi na državo. V drugi polovici leta je predvideno urejanje dokumentacije za likvidacijo družbe, napoveduje Žlak.

Monitoring vreden dvesto tisočakov na leto

Skoraj v celoti je že pripravljen tudi sistem monitoringa, za katerega je država namenila slab milijon evrov in ki zajema spremljanje tako površin, podzemlja kot odprtih rovov. »Denar je zagotovljen, tudi mreža je v večjem delu že vzpostavljena, ne ve pa se, kdo bo po 1. januarju 2024 skrbel zanjo,« pravi Žlak in dodaja, da bosta med pomembnimi vprašanji, ki bodo brez odgovora tudi po likvidaciji družbe, poleg monitoringa še vzdrževanje površin – kdo bo, denimo, opravljal košnjo, čistil kanalete in usedalnike – in vzdrževanje jame, kjer bo ostalo odprtih deset kilometrov rovov. Po nekaterih ocenah stane monitoring, ki ga bo treba izvajati tudi po izbrisu, okoli 200.000 evrov na leto.

RTH je v preteklosti enkrat že neuspešno predlagal, spomni Žlak, ustanovitev gospodarske javne službe, pristojne za monitoring in vzdrževanje. Je pa država ureditev monitoringa na državni ravni vnesla v zakonodajo o varstvu okolja. Po njej naj bi stroške urejanja degradiranih območij plačala država, ki naj bi se o tem dogovorila tudi z lokalnimi skupnostmi.

Zakon o zapiranju RTH rešitve odprtih vprašanj sicer ne ponuja, Žlak pa vidi več možnosti: »Ko je RTH enkrat izbrisan, družbe ni treba likvidirati, temveč jo je mogoče prestrukturirati v družbo, ki bo opravljala monitoring. Druga opcija je koncesija, a teh rešitev še ni na dlani.«