Slovenski kolesarski strokovnjaki pri nas ocenjujejo, da se s kolesom tako ali drugače prevaža pol milijona Slovencev. Najbrž najbolj primerna športno-rekreacijska dejavnost za vse starosti od poganjalčkov naprej je del našega vsakdana, aktualno junaštvo Primoža Rogliča na italijanskem Giru pa še povečuje voljo do vrtenja pedal.

Že bežen pogled na koledar kolesarskih rekreativnih prireditev potrjuje, da kolesarjenje ne zaostaja veliko za pohodništvom, ki je prvo na lestvici najbolj priljubljenih prostočasnih dejavnosti. Kolesarska zveza Slovenije že skorajda dve desetletji z gibanjem Slovenija kolesari širi naše kolesarske vrste. »Vedno več nas je in vse več časa namenimo kolesarjenju, kar utrjuje naše zdravje in prispeva k našemu dobremu počutju,« pravijo v KZS.



Lani je bilo tako na koledarju 77 prireditev, največ doslej, prireditelji pa so skupaj našteli 18.500 kolesarjev. Med temi jih je 131 prejelo priznanja za udeležbo na najmanj petih prireditvah, od tega 11 družin. »Na prireditvah spoznavamo tudi našo kulturno in naravno dediščino ter odkrivamo lepote naše dežele. S tem, da se odločimo sodelovati na vsaj petih prireditvah, rekreativni kolesarji najlepše promoviramo kolesarjenje in skrb za zdravje, hkrati pa prispevamo tudi k razvoju turizma na sončni strani Alp.«

Slovenska pentlja

Za – rekreativno – premagovanje večjih razdalj nam ni več treba obiskovati evropskih kolesarskih središč, kot so italijanski Dolomiti, Toskana ali Gardsko jezero. Planinska zveza Slovenije je namreč pred dvema letoma potegnila pentljo in na naših tleh začrtala 41 tras za nič manj kot 1850 kilometrov Slovenske turnokolesarske poti (STKP). Ta med drugim obišče 112 kontrolnih točk, med njimi več kot 50 planinskih koč in številne pomembne planinske in turistične znamenitosti. Na trasi se nabere več kot 50.000 višinskih metrov, najvišja točka STKP je Poštarski dom na Vršiču (1688 m), najnižji pa sta Piran in Sečoveljske soline (en meter). Pot tehnično ni posebej zahtevna in je primerna za širok krog kolesarjev, zveza pa je prodala že več kot 2250 Dnevnikov Slovenske turnokolesarske poti, 16 kolesarjev pa jo je že prevozilo v celoti.



V Sloveniji je za zdaj označenih več kot 8000 kilometrov različnih kolesarskih poti. Zaradi naravnih danosti je najbolj razvito gorsko kolesarjenje, po podatkih gospodarskega interesnega združenja za pohodništvo in kolesarjenje pa so vedno bolj oblegane tudi daljinske kolesarske poti (Dravska kolesarska pot, Krožna turnokolesarska pot Slovenije, Trans Slovenia 1, 2, 3 ...). Trenutno je pri nas približno 60 za kolesarje specializiranih ponudnikov nastanitev, ki ponujajo približno 3000 postelj, v zadnjih dveh letih pa je znak specializirane namestitve prevzelo tudi deset planinskih koč. Treking kolesarjev in kolesarjev po daljinskih poteh je približno četrtina, kolesarjev v kolesarskih parkih 15 odstotkov, cestnih kolesarjev deset odstotkov in prav toliko občasnih kolesarskih uživačev. Največ pa je gorskih kolesarjev.

Rogličev vpliv

V Sloveniji se je doslej s kolesarskim turizmom spoprijelo približno 20 destinacij. Koroška je prva v vrsti, dobro ji sledijo v Julijskih Alpah - Dolini Soče, Kranjski Gori, Bohinju, na Bledu in v Radovljici.

Vse našteto je dokaz, da je kolesarstvo vsakdanja realnost, kar se vidi tudi v kulturi kolesarjev in kako jih sprejema okolica. »Kolesarska kultura je danes neprimerljivo boljša kakor pred desetletji. Prav tako preostali udeleženci v prometu bistveno bolje sprejemajo kolesarje in so bolj uvidevni kot nekoč,« opazuje direktor Maratona Franja, največjega kolesarskega dogodka pri nas, Gorazd Penko. »Ljudje čutijo potrebo po gibanju in kolesarstvo je primerno za vsakogar. Športni uspehi posameznikov, kot je Primož Roglič, hkrati takoj povzročijo povečan vpis mladih v klube, a se povečana aktivnost v teh primerih opazi tudi pri starejših in tistih ne najbolj aktivnih,« je sklenil Penko.



Z razvojem kolesarstva so lahko zadovoljni tudi trgovci, saj kolesarski trg nenehno raste. Trenutno predvsem na račun koles z dodatnim pogonom električnih baterij. »Sodobni prodajni trendi nas dosežejo z nekaj zamika v primerjavi z Evropo, kjer so e-kolesa že bolj prodajana od običajnih koles,« je navedel nekdanji kolesarski as in direktor kolesarske trgovine Maxisport Primož Čerin. Število prodanih e-koles tudi pri nas skokovito raste, medtem ko so v zadnjem obdobju potrošniki precej kupovali cestna kolesa. »Treba je tudi opozoriti, da nekatere države sofinancirajo nakup e-kolesa, pri nas pa ne,« je dodal.