Galerija
Nevladne organizacije: Slovenija se mora upreti Ascentu
Britansko podjetje za črpanje plina zaradi slovenskih okoljevarstvenih standardov državi grozi s tožbo.
Ascent Resources izvrtal dve plinski vrtini v Čentibi pri Petišovcih. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Slovenija ne sme popustiti pritiskom podjetja Ascent Resources, ki je zaradi odločitve Agencije RS za okolje (Arso), da je za njihov projekt na Petišovskem polju potrebno narediti presojo vplivov na okolje, napovedalo tožbo proti Sloveniji, so poudarile nevladne organizacije. Zavzele so se za zaščito okolja in zdravja ljudi.
Ascentova napoved tožbe se naslanja na mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državo, t.i. mehanizem ISDS, pred nevarnostjo katerega že vrsto let svarijo nevladne organizacije. Te opozarjajo, da Slovenija ne sme popustiti pritiskom vlagatelja, ki želi mimo slovenskih zakonodajnih predpisov izvajati okolju in zdravju potencialno zelo škodljivo dejavnost.
»Tožiti Slovenijo zaradi izvajanja naših zakonov in predpisov za zaščito okolja in zdravja ljudi je nezaslišano. Učinki frackinga so tako nevarni za okolje in zdravje ljudi, da so ga številne evropske države, vključno z Irsko, Francijo in Bolgarijo, v celoti prepovedale,« je v sporočilu za javnost poudarila Lidija Živčič iz Focusa, društva za sonaraven razvoj.
»V Ascent Resources se najbrž zavedajo, kako bi se zaradi škodljivosti frackinga presoja vplivov na okolje končala, in so se zato zatekli v edino preostalo možnost, da se ji izognejo,« je še dodala.
Da bi morala Slovenija nemudoma odstopiti od vseh sporazumov o prosti trgovini ali drugih mednarodnih pogodb, ki vključujejo kontroverzen mehanizem ISDS ali njegove reformirane oblike, pa meni Andrej Gnezda iz Umanotere. »Le tako bo Slovenija lahko izvajala lastno zakonodajo in varovala okolje ter njene prebivalce, ne da bi ji pri tem grozile večmilijonske tožbe na posebnih arbitražnih tribunalih,« je prepričan.
Po ocenah nevladnih organizacij je sedaj pravi trenutek tudi za to, da se slovenska vlada v Bruslju aktivno zavzame za spremembo pogodbe o energetski listini, ki prav tako vsebuje sporni mehanizem. Pravkar namreč potekajo pogajanja o prenovi omenjene pogodbe. V nasprotnem primeru Sloveniji ne preostane drugega, kot da po vzoru Italije v celoti odstopi od pogodbe o energetski listini, so prepričani.
»Slovenska vlada se mora pritisku mednarodnega podjetja upreti, saj ne sme sprejeti, da bi nas izvajanje lastne zakonodaje stalo zelene Slovenije ali milijone davkoplačevalskih sredstev,« je poudarila Živčičeva. S tem bi lahko odprli vrata za tožbe še številnih drugih mednarodnih podjetij, je prepričana. »Slovensko vlado pozivamo, naj ne popusti pritisku podjetja in postopke izpelje tako, kot to zahteva naša zakonodaja,« je sklenila.
Marca 2019 je Arso odločil, da je za pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja za pridobivanje plina s stimulacijo vrtin na Petišovskem polju potrebno narediti presojo vplivov na okolje. Zaradi omenjene zahteve, ki jo označuje za politično, je Ascent Resources Sloveniji napovedal tožbo. Britansko podjetje z več mednarodnimi podružnicami slovenskim organom očita tudi predolge postopke odločanja.
Ascentova napoved tožbe se naslanja na mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državo, t.i. mehanizem ISDS, pred nevarnostjo katerega že vrsto let svarijo nevladne organizacije. Te opozarjajo, da Slovenija ne sme popustiti pritiskom vlagatelja, ki želi mimo slovenskih zakonodajnih predpisov izvajati okolju in zdravju potencialno zelo škodljivo dejavnost.
»Tožiti Slovenijo zaradi izvajanja naših zakonov in predpisov za zaščito okolja in zdravja ljudi je nezaslišano. Učinki frackinga so tako nevarni za okolje in zdravje ljudi, da so ga številne evropske države, vključno z Irsko, Francijo in Bolgarijo, v celoti prepovedale,« je v sporočilu za javnost poudarila Lidija Živčič iz Focusa, društva za sonaraven razvoj.
»V Ascent Resources se najbrž zavedajo, kako bi se zaradi škodljivosti frackinga presoja vplivov na okolje končala, in so se zato zatekli v edino preostalo možnost, da se ji izognejo,« je še dodala.
Sporni mehanizem
Da bi morala Slovenija nemudoma odstopiti od vseh sporazumov o prosti trgovini ali drugih mednarodnih pogodb, ki vključujejo kontroverzen mehanizem ISDS ali njegove reformirane oblike, pa meni Andrej Gnezda iz Umanotere. »Le tako bo Slovenija lahko izvajala lastno zakonodajo in varovala okolje ter njene prebivalce, ne da bi ji pri tem grozile večmilijonske tožbe na posebnih arbitražnih tribunalih,« je prepričan.
Po ocenah nevladnih organizacij je sedaj pravi trenutek tudi za to, da se slovenska vlada v Bruslju aktivno zavzame za spremembo pogodbe o energetski listini, ki prav tako vsebuje sporni mehanizem. Pravkar namreč potekajo pogajanja o prenovi omenjene pogodbe. V nasprotnem primeru Sloveniji ne preostane drugega, kot da po vzoru Italije v celoti odstopi od pogodbe o energetski listini, so prepričani.
»Slovenska vlada se mora pritisku mednarodnega podjetja upreti, saj ne sme sprejeti, da bi nas izvajanje lastne zakonodaje stalo zelene Slovenije ali milijone davkoplačevalskih sredstev,« je poudarila Živčičeva. S tem bi lahko odprli vrata za tožbe še številnih drugih mednarodnih podjetij, je prepričana. »Slovensko vlado pozivamo, naj ne popusti pritisku podjetja in postopke izpelje tako, kot to zahteva naša zakonodaja,« je sklenila.
Marca 2019 je Arso odločil, da je za pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja za pridobivanje plina s stimulacijo vrtin na Petišovskem polju potrebno narediti presojo vplivov na okolje. Zaradi omenjene zahteve, ki jo označuje za politično, je Ascent Resources Sloveniji napovedal tožbo. Britansko podjetje z več mednarodnimi podružnicami slovenskim organom očita tudi predolge postopke odločanja.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji