Neurja že pobrala del pridelka zelenega zlata

Žalec – Hmeljarji v Savinjski dolini so že začeli obirati hmelj. Prva je dozorela sorta savinjski golding. Pridelek bo povprečen. Slovenski hmeljarji si bodo letošnje leto bolj kot po pridelku zapomnili po epidemiji novega koronavirusa, ki je oteževala prihod tuje sezonske delovne sile na hmeljišča.

Zaradi epidemije in omejitev, povezanih z njo, so hmeljarji jesenski prihod sezonskih delavcev iz tujine organizirali kak dan prej. »Štirinajstdnevna karantena na hmeljarskih kmetijah, kjer je nameščenih okoli tristo tujih delavcev, večinoma iz Romunije, se je za večino končala,« je povedal predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset.

Na hmeljiščih v Savinjski dolini in na Koroškem bo tokrat polovico manj delavcev kot spomladi. »V Slovenijo so prišli z neokuženih območij. O tem smo se prepričali pred njihovim prihodom,« je dodal Oset in napovedal, da bo letina v Savinjski dolini povprečna. Najprej bodo s hmeljišč pobrali sorto savinjski golding, za njo bodo dozorele sorte styrian dragon, styrian fox in styrian gold, sledila bo sorta aurora, sorta bobek, zadnji sorti, ki ju bodo obrali, pa sta celeia in styrian wolf. Obiranje hmelja bo trajalo več kot mesec dni.
 

Neurja podirala žičnice

»Tako kot vsako leto je tudi letošnji pridelek krojilo vreme. Spomladi je bila suša, zdaj pa se hmeljarji srečujejo z obilico padavin, ki otežujejo obdelavo hmeljišč. Kar nekaj hmeljišč v Spodnji Savinjski dolini je prizadela toča, še posebej močno na območju Pondorja, Prekope in Vranskega. Konec julija je bilo neurje z močnim vetrom, ki je podrlo žičnico na območju Šempetra. Zlomilo je več drogov, potrgalo jeklene vrvi in ogromno rastlin je popadalo na tla. V nekaterih hmeljiščih tudi več kot polovica. Zaradi namočenih tal se je v začetku avgusta podrla žičnica v Moškanjcih. Močno neurje pa je 13. avgusta prizadelo tudi hmeljišča na območju Mute in Radelj ob Dravi,« je povedala Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Celju.



Na hmeljiščih največjega slovenskega hmeljarja Jožeta Časa bo letošnji hmelj obiralo 44 delavcev, od tega 30 iz Romunije, preostali so domači delavci. »Glede na situacijo z novim koronavirusom smo poskušali pridobiti več domačih delavcev, a nam ni uspelo,« je povedal Jože Čas. Na treh hmeljarskih posestvih skupne površine dobrih 170 hektarov (v Radljah ob Dravi, v Turiški vasi in v Polskavi) naj bi pridelal 350 ton suhega hmelja. Tako kot drugi pridelovalci bo pridelek v celoti prodal pivovarnam in trgovcem s hmeljem. Odkupne cene so vselej odvisne od razmer na svetovnem trgu.
 

Hmeljišč je manj kot lani

Slovenija izvozi skoraj ves pridelek hmelja, večino za proizvodnjo piva, manjši del za uporabo v farmacevtski in kozmetični industriji ter za pripravo čajev. Po deležu v svetovni pridelavi zaseda Slovenija tretje mesto v Evropi (za Nemčijo in Češko) in peto na svetu (za ZDA in Kitajsko).



Letos so hmeljarji pridelovali hmelj na 1480 hektarih, kar je dobrih sto hektarov manj kot lani. »Večina slovenskih hmeljišč je posajena s sorto aurora (37 odstotkov), sledi ji celeia (31 odstotkov). Dobrih osem odstotkov hmeljišč je posajenih z novimi slovenskimi sortami, ki so bile v zadnjih letih vzgojene na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije,« pravi Irena Friškovec. Inštitut opravlja tudi preglede, vzorčenje in testiranje zaradi viroidne zakrnelosti hmelja, bolezni, ki je prava nadloga na hmeljarskih kmetijah in jih lahko za dve leti pahne v tako imenovano hmeljarsko karanteno. Trenutno se z njo bojuje petindvajset kmetij.