Nemčija za pravičnejšo in bolj trajnostno preskrbno verigo

Nemška zvezna vlada načrtuje v začetku leta 2021 sprejetje zakona o preskrbovalni verigi, ki bo od nemških podjetij zahteval obvezen skrbni pregled spoštovanja človekovih pravic in okoljskih zahtev pri njihovih dobaviteljih v drugih državah. Napovedana poteza je dobila široko podporo nevladnih organizacij s področja okoljske in družbene pravičnosti ter številnih podjetij.

»Težava je, da industrializirane države eksternalizirajo oziroma selijo proizvodnjo v države v razvoju, s čimer znižujejo proizvodne standarde, ki veljajo v naših bogatih družbah.« S tem so kršeni tudi socialni in okoljski standardi, ki so v Nemčiji široko uveljavljeni. »Sprejemamo in utrjujemo izkoriščanje drugih človeških bitij in narave v državah v razvoju,« je za Deutsche Welle izjavil minister za gospodarsko sodelovanje in razvoj Gerd Müller.

Leta 2018 se je nemška vladna koalicija dogovorila, da bo ob neuspehu prostovoljnih zavez podjetij o spoštovanju človekovih pravic in okoljskih omejitev sprejela zakon, ki bo uredil to področje. Prvo poročilo s konca lanskega leta, ki je pod drobnogled vzelo več kot 5500 velikih nemških podjetij z več kot 500 zaposlenimi, je pokazalo, da prostovoljne zaveze podjetij niso izpolnile pričakovanj. Zgolj 18 odstotkov pregledanih podjetij je uvedlo sistem za nadzor nad proizvodnjo njihovih izdelkov v drugih državah. Drugo poročilo, objavljeno pred kratkim, pa, da je takšen sistem uvedlo 22 odstotkov podjetij.

Zvezni gospodarski minister Gerd Müller in zvezni minister za delo Hubertus Heil sta zato za september naznanila predlog zakona, ki bo od nemških podjetij zahteval skrbni pregled spoštovanja človekovih pravic in pravic narave vzdolž celotne preskrbovalne verige – ne le v Nemčiji, temveč v vseh državah, iz katerih dobavljajo surovine, jih predelujejo in izdelujejo končne izdelke. S tem bi izkoreninili tudi otroško delovno silo; samo v nasadih kakavovcev v Slonokoščeni obali in Gani dela 2,26 milijona otrok, kaže poročilo univerze v Chicagu.


 

Zakonski okvir podprlo več kot 60 podjetij

Predlog zakona bo od podjetij z več kot 500 zaposlenimi zahteval, da morajo dokazati, da med njihovimi dejavnostmi v tujini niso kršene pravice delavcev in prebivalcev oziroma se ne uničuje narava (deforestacija). Če so, morajo izvesti popravljalne ukrepe. Podjetja bodo morala objavljati tudi letna poročila, v katerih bodo morala pojasniti svoje aktivnosti za preprečevanje omenjenih kršitev. Med sektorji, ki jih bo zakonodaja zajela, so omenjeni kmetijstvo, energetika, rudarstvo, tekstilna in usnjarska industrija ter proizvajalci elektronike.



Napovedani zakonski predlog je podprlo več kot 60 podjetij, med njimi tudi Iniciativa za trajnostne kmetijske preskrbovalne verige (Ina), ki združuje 33 podjetij (Nestle, Symrise, Tchibo, Rewe, Alfred Ritter, Drogerie Markt …) in več nevladnih organizacij (WWF, Rainforest Alliance, Fairtrade). Nasprotujejo pa mu podjetniška združenja, češ da so podjetja že zdaj pod velikim pritiskom zaradi pandemije covida-19. Nemška vlada želi problematiko razširiti tudi na evropsko raven, obravnavati jo namerava med zdajšnjim predsedovanjem svetu EU.



Tudi drugod po Evropi se krepijo pritiski na odločevalce in industrijo, naj ukrepa in prepreči uvoz izdelkov, na primer govejega mesa, palmovega olja in soje, katerih pridelava oziroma proizvodnja je povezana z nezakonito sečnjo amazonskega in drugih tropskih gozdov.

Nedavno je izbruhnil spor med Greenpeaceom, britansko trgovsko verigo Tesco in največjim predelovalcem mesa na svetu, brazilskim podjetjem JBS. Tesco, ki ga je Greenpeace v poročilu obtožil, da nabavlja goveje meso od rejcev in pridelovalcev krme v Amazoniji, ki nezakonito sekajo gozdove, je napovedal, da bo do leta 2025 za vse svoje izdelke dosegel cilj nič deforestacije. Pozval je tudi k sprejetju nacionalnega zakona, ki bi prepovedal sodelovanje britanskih podjetij pri nezakoniti sečnji gozdov.